Prazniki ... go away, please :S

Pisanje je na mrtvi točki. Krivi so pa prazniki. Naj jih bo prosim že konec, da bo nekaj krvi lahko steklo še do sivih celic, če jih je od vseh sladkarij še kaj ostalo ... Spodaj en odstavčič iz časov (beri pred nekaj dnevi), ko so prehranjevalne navade bile še normalne :D

----------
Boš kavo? Ni mi bilo zares do tega, da mu jo skuham, a sem morala nekaj narediti, da se zamotim in preusmerim mržnjo, ki me je navdajala ob pogledu na njegov razvlečeni frotirasti spodnji del, ki mu je nenehno lezel dol in mu razkrival razpoko med ritnicama. Stokrat sem mu že rekla, naj vrže te hlače v smeti, a mi je vedno postregel s kako neumnostjo, zakaj tega ne more storiti. Že zdavnaj sem se nehala truditi okoli tega. Pred očmi mi je zaplesala slika, kako so mu zlezle do gležnjev, zaradi česar se je prav nemarno spotaknil in telebnil na tla z vso težo svojega natreniranega telesa.