Preišči ta spletni dnevnik

četrtek, 23. december 2010

Predbožični ocvirek ...

Trenutno se davim s tretjim delom romana. V resnici že dva dni nisem napisala nič pametnega. Nisem v tistem pravem razpoloženju za pisanje, ko padeš noter in si kar v nekem drugem svetu ... literarnem, v bistvu. Včeraj sem napisala cela dva stavka, pa še tista sem potem zbrisala, ker sta mi bila čisto mimo ... Treba si bo zgleda malo napolniti baterije, pogledati kakšen dober film, dva, tri ... prebrati kakšno knjigo, dve, tri, potem pa bo tudi tisti ta pravi občutek spet prišel ... Danes nekaj kratkega iz zadnjega napisanega poglavja.
--------------------

Odprl sem težka vhodna vrata in se po lesenih stopnicah počasi povzpel v prvo nadstropje. Precej tiho je bilo, smrdelo je po vlagi (zadnjič tega nisem opazil) in stare stopnice so vsake toliko škripnile, ko sem stopil na nepravo mesto. Pred vrati garsonjere sem zopet postal. Nato pa pogumno potrkal. Čez nekaj trenutkov so se vrata odprla in zagledal sem pojavo. Skuštrano in v pižami. Oprostite, sem zajecljal v hromečem šoku. Moški, skoraj zagotovo njen oče, prisegel bi, da sem uspel zaznati podobnost v predelu oči in ust, je očitno opazil moje presenečenje. Koga pa iščete? je vprašal, kakor da bi prebral, kaj pomeni izraz na mojem obrazu. Njo, sem zamrmral, njo iščem ... mislim, vašo hčerko. Včeraj je šla nazaj domov, je zaspano rekel in zazehal. Njegove besede so bile kakor dobro namerjena klofuta. A tako, sem zamomljal. Se še enkrat opravičujem. Brez pozdrava sem se obrnil in ves poklapan sestopil na dvorišče.

Ni komentarjev:

Objavite komentar