Dan se zagotovo daljša. To sem opazila danes, ko ob pol petih še ni bilo temno kot v rogu. Všeč mi je, ko se bliža pomlad, četudi je še precej daleč in bo še krepko trajalo, da se bo dalo zunaj sprehajati brez kape in sedemnajstih plasti oblačil. Pa še dober dan je bil danes, kar se pisanja tiče, seveda. Uspelo mi je dopisati celo stran in pol. In nekaj malega vam seveda podarjam v branje ...
------------------
Napolnil je oba in mi enega ponudil. Odpila sem požirek, da preverim, če mi sploh paše. Vino je bilo mrzlo in prijetno sladkasto. Naredila sem še en požirek in odložila kozarec na mizo. Usedi se, je rekel oče in pokazal na zofo, ki je stala ob steni. Odkar sem stopila v galerijo, sem se prestopala na mestu ali pa kar tako hodila sem ter tja. Ubogljivo sem upoštevala njegov poziv. Rekel bi, je počasi spregovoril, da je možno, zagotovo pa ni priporočljivo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar