Preišči ta spletni dnevnik

sreda, 5. januar 2011

Sredino besedičenje ...

Po celem dnevu lektoriranja človek postane rahlo debilen, predvsem pa se mu pred očmi prikazujejo črke. Še dobro, da sva s Pixi šle na kavico in tortico, da sem vsaj malo zamenjala okolje in si odstranila monitor izpred oči. Kajti stvar je taka, da po službenem buljenju v štirioglato čudo sledi še ustvarjalno buljenje v taisto stvar :))

Spodaj nekaj malega, rezultat današnjega besedičenja.
------------------
Nisem pričakovala, da me bo osamljenost takoj polizala s svojim dolgim spolzkim jezikom. Niti pol ure nisem bila sama, ko sem sedeč na straniščni školjki že potočila prvo solzo. Ja, najbolje, da se zdaj cmeriš, sem glasno zahlipala in hkrati mi je šlo celo nekoliko na smeh. Skušala sem ugotoviti, ali je to jok olajšanja, samopomilovanja ali kar mešanica obojega. Predvsem pa sem si zabičala, da ne smem tisti dan nikogar poklicati, da se mu ali ji potožim. In ko me je prvič zaskominalo, da bi zavrtela urednikovo številko in mu nemudoma povedala, da sem ga zapustila, sem se zavedla, kako dobro je bilo, da sem si dala embargo na telefoniranje.

Ni komentarjev:

Objavite komentar