Problem z dopusti je v tem, da prideš domov čisto zmešan in polenjen. Danes, na primer, četudi mi niti najmanj ni manjkalo dela, sem cel dan pohajkovala po mestu in se nikakor nisem mogla pripraviti do tega, da bi se zares usedla za računalnik in oddelala nekaj uric. A me je slaba vest proti večeru vendarle premagala, da sem končno odprla dokument s tekstom za monografijo o minimalizmu in ga začela urejati. Dobila sem namreč tri strani navodil, kako mora besedilo zgledati (odstavki, naslovi, način citiranja, navajanje virov ...), in če hočem dvajsetega tega meseca zares oddati vse skupaj na založbo, kar dejansko moram, bo treba pljuniti v dlani. Led je prebit. In to je bojda začetek.
Današnja sobota bo zanimiva. Nina in Toni prideta k nama. Toni in Vani bosta izolirala steno, ki meji na naše nove sosede, ki so prej verjetno živeli v kakšni jami ali pa vsaj zelo daleč od civilizacije, midve pa si bova zagotovo našli kakšno zaposlitev, to še nikoli ni bil problem. Upam samo, da sto šestdeset evrov, kolikor sva dala za gips plošče, mineralno volno in ostale potrebščine, ni bil stran vržen denar. Drugače bo vojna, vojna s sosedi. Za ljubi mir v lastnem domu. Ker to si pa zasluživa.
Ni komentarjev:
Objavite komentar