Preišči ta spletni dnevnik

petek, 5. avgust 2011

Ni vse tako grozno, kot je sprva videti

Danes po dolgem času sprehod brez pretepa. Ja, prav ste slišali :D Kar malo čudno mi je bilo, ko sva prišli domov, tudi vlekla začuda ni, ampak je hodila lepo poleg. Definitivno je bila ena najbolj pametnih odločitev tega poletja ta, da sva šli v malo šolo. Rezultati se že poznajo, predvsem pri meni, ker znam bolje obvladovati določene situacije, pa seveda tudi pri Sophie, ki postaja vedno bolj ubogljiva.

Urška nama je v sredo točno pokazala, kako naj se igrava, in Sophie se za svojega plišastega polha (ki mimogrede smrdi kot pravi) bori kot lev. Kar ne moreš verjeti, da lahko ima petkilsko trupelce v svojih čeljustih toliko moči! Tudi desetmetrski povodec se obnese - če ji slučajno pade na pamet, da bi šla malo po svoje, samo stopim nanj, njo rahlo cukne, ali pa malo bolj, če je v šprintu, in takoj ji dam vedeti, da ne more pobegniti.

Včeraj sem bila v Ljubljani pri uredniku na založbi za mojo monografijo. Kakšni dve uri sva sedela vsak za svojim računalnikom in predelovala njegove pripombe. Četudi sem bila zadnjič, ko sem dobila njegov mejl, da bo treba na knjigi še precej delati, da bo zares končana, polna gneva in nejevolje, mi je po včerajšnjem sestanku precej bolj jasno, zakaj tako misli. In vsi njegovi komentarji so povsem na mestu in zagotovo bo knjiga bolj tehtna, če naredim še vse to, za kar sva se dogovorila. Pomirilo me je tudi dejstvo, da si lahko vzamem mesec dni. Eden od razlogov za moje začetno razburjenje je bil med drugim ta, da se bo zdaj strahotno mudilo in bom imela samo kakšen teden dni časa, da vse dopolnim, ampak mesec dni je pa čisto razumen čas, da stvar opravim temeljito in premišljeno. In zdaj sem kar pomirjena in sploh se mi ne zdi več tako grozno, da bo treba spet čez besedilo, ki sem pisala dve leti ...

Pa še nekaj o vremenu ... recimo včeraj, ko je bilo napovedanih 22 stopinj in oblačno z dežjem, zaradi česar sem imela obute štumfe in čevlje, s sabo pa poleg vsega ostalega še dežnik, da ne bom vsa premočena tacala po naši prestolnici ... potem pa izstopim iz vlaka na postaji in sonce žge kot noro, vroče mi je v noge, kljub mini nogavičkam me levi čevelj na peti prav nemarno ožulji, kavbojke mi grejo na živce, ker se mi lepijo na noge ... in tako sem si bila po končanem sestanku PRISILJENA iti kupit ene japonke (čeprav imam doma kakšnih pet parov :S). Toliko o natančnosti prognoz in toliko za danes.

Ni komentarjev:

Objavite komentar