Preišči ta spletni dnevnik

ponedeljek, 12. september 2011

Prekinjam blogersko abstinenco

Namesto na morju ostala v Celju. Življenje včasih res nima smisla za humor ... Včeraj ob pol dvanajstih zvečer oddala monografijo. Držim pesti na nogah in rokah, da bo tokrat ok, da ne bo treba še enkrat čez, ker bom po moje dobila alergijo na svoje lastne stavke, če bom morala še enkrat brati. A če bo treba, seveda bom :S kaj pa naj drugega.

V petek prva šolska ura nadaljevalne male šole, Sophie tokrat pridna, prava štreberka. Vse je delala zgledno, razen pri vaji, ko je morala sedeti ob meni, medtem ko mi je inštruktorica Maja pristopila in dala roko, je seveda morala skočiti na njeno nogo. Prvič, drugič ji je uspelo ostati v ukazanem položaju.

Zobje ji noro rastejo, vse igrače za žvečenje so krvave od njenih dlesni, mlečni zobki so menda zdaj že vsi zunaj, lepi, snežnobeli stalni poganjajo kot za stavo. Njen pasji nasmeh je zdaj že bolj odrasel, čeprav je še vedno ne moreš jemati preveč resno. Je že tako, da sva si nabavila cirkusantko, kar nama vedno znova dokazuje s svojim klovnovskim obnašanjem.

Rojstni dan zaradi neljubih dogodkov minil mirno, brez praznovanja. Nina mi je spekla torto, jaz sem krstila pekač za mafine, ki sem ga prav tako dobila od nje in Tonija, a sem (zmedena) zmešala sestavine rahlo po svoje, da so mafini namesto fini in rahli bili mastni in težki. Včeraj na bajti ponovila vajo, tokrat uspešno. Ta teden jih bom pekla še enkrat, da jih nesem Nini in Toniju. Mafini so res fajn, samo jesti jih moram nehat, ker se mi obešajo na boke in me potem nervirajo :D :D

Zumba sezona se je spet začela. V četrtek sem ostala na obeh urah, ker sem spravljala noter za ta teden, ko bova kao na morju ... sem vsaj utrdila nove koreografije, da jutri ne bom stopicala za Mojco kot kakšen teliček.

Sem se pa nekaj odločila ... četudi ostajam v Celju, bom imela ta teden dopust, kot je bilo planirano. Začenši takoj zdajle. Si že vlečem dol zadnja dva dela Torchwooda in zadnji del True blooda, na polici pa me čaka knjiga Služkinje. Naj se lenarjenje prične!

Spodaj nekaj slikc iz poletne male šole ... Fotografirala je Polona Železnikar.

Nauk zgodbe: igrače za psa nikoli ne spravljaj v plastično šumečo vrečko, ker bo ta zagotovo bolj zanimiva!





























3 komentarji:

  1. Veliko užitka pri branju Služkinj. To je ena od knjig, pri kateri ob branju težko ostaneš ravnodušen in komaj čakaš, da jo spet vzameš v roke. Pa vmes te zagrabi huda želja, da bi v roke vzel bejzbolski kij in kakšnemu liku iz zgodbe kaj razložil na način, ki bi ga zagotovo razumel.

    Drgač pa glede mafinov & bokov - če jih pečeš sama, se prime 3/4 manj. Veš koliko kalorij porabiš že pri pripravljanju mase ...

    OdgovoriIzbriši
  2. Haha, hudomušne fotke, na nekaterih se Sofijin trmasti ugriz vidi bolj, kot si se po moje nadejala. :P Ampak naj te ne skrbi, glede onega 'vaja z rokovanjem': Lyrožer je tudi prvih nekajkrat skušala splezati inštruktorici v trajno od navdušenja, pa je sčasoma vseeno dojela point :)) Ne morem si kaj, da ko v Mr. Petu vidim tablo z oglasi Parsončkov 'prijazni, mirni, hitro učljivi' ne bi pomislila: izredno! A to je le polovica njihovih ztazanimivih lastnosti :D Po mafinih diši že cela ulica že dva dni, midva že na oknu čakava :PPP Glede Služkinj sekundiram z gbarbby, glede peke pa.... hmmm... tudi! :D Več kak trening je torto spečt! (Da o ribanju zapečenega testa z modla niti ne govorimo :D )

    OdgovoriIzbriši
  3. @Pix: Pa ne pozabi na energijo, ki jo izgubiš, ko se prepričuješ, da ne bi pojedla še nega mafina oz. iščes izgovore, zakaj bi ga lahko ...

    OdgovoriIzbriši