Preišči ta spletni dnevnik

torek, 17. januar 2012

Alma še vedno drži svoj kufer s pisalnim strojem

Včeraj sem preverila, kako se bo Sophie obnašala do naše Alme Karlin pred hotelom Evropa. Ne rabi vas skrbeti, Alma ni spustila iz rok svojega pisalnega stroja in začela bežati pred zloglasnim renčanjem naše belo-črno-rjave beštije, še vedno stoji natanko tam, kamor so jo postavili, kot da se ni nič zgodilo. V resnici je Sophie sploh ni opazila, ker je bila preveč zaposlena z vohljanjem po tleh.

Danes zjutraj pa se je zgodilo nekaj zares nezaslišanega. Z Nino sva obe zaspali. Jaz sem se namesto dvajset do sedmih zbudila sedemnajst čez sedem, na telefonu pa sem že imela Ninino sporočilo, da rahlo zamuja in naj grem kar naprej, da me bo že dohitela. Takoj sem jo seznanila s svojim stanjem, kar se je obema zdelo precej smešno. Ob pol osmih sva krenili na najino jutranjo pohodijado. Nekje pri zvezdi sva zagledali Teto, čudovito negovano in vsak dan drugače (vedno pa nadvse stilsko usklajeno) oblečeno gospo, ki jo vsako jutro srečava nekje med bazenom in domom za upokojence, zverini pa vsakokrat dobita vsaka po en briket in nekaj trepljajev za ušesi.
"Kje ste ve danes?" je rekla in dvignila roke v zrak, skratka bile smo kregane, :D :D ker nas ni bilo na standarni ruti. Dodala je še, da jo je že skrbelo, da dan ne bo popoln. In sva z Nino razmišljali, kako hecno je to, da imaš nekakšen "love affair" z osebo, o kateri ne veš skoraj nič, a jo vidiš vsako jutro. Razen pozdrava se skoraj nikoli ne pogovarjamo, ona "nafutra" Sophie in Lyro, ju počohlja, potem pa gre naprej v službo. Kadar pa je ni, recimo za vikende in ko ima dopust, pa to dejansko opaziš, kar malo čudno je, nekaj manjka, in to ...

V soboto grem na dvajseto obletnico osnovne šole. Mater, kako čas beži!

2 komentarja:

  1. Heh,zdej se smejim sama pri sebi. Nareč vsak popoldan se na približno istem odseku srečujem z neznanim mladeničem, očitno imava ravno obratne smeri iz službe in hecno, sedaj si, ne samo, da se umakneva z avtomobili vsak na svoj rob cstišča, tudi pomahava v pozdrav...hecno res :p

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ja, to so te "afere" vsakdana ... hecno, ampak v bistvu tudi lepo :D

      Izbriši