Strašno sem vznemirjena. Pa tudi navdušena in skoraj že vzhičena. Danes sva se z Nino dobili, da narediva koledar za rd darilo moje matere, ki bo v kratkem praznovala, potem pa sva se lotili še osnutka naslovnice za Pojasni mi ljubezen. Iz prve ideje sva čisto po naključju zajadrali v povsem druge vode, "kriva" pa je seveda Nina in njene skice, ki ležijo vsepovsod po njeni sobi. In glej ga, zlomka, ena je bila kot ulita, da postane naslovna risba mojega romana. Zaenkrat samo še toliko, da bo naslovnica čudovite sivo modre barve. Rabim še nekaj dni za zadnje korekture, potem pa gre tekst k Maji v prelom. Uživam v tem produkcijskem procesu!
In mimogrede ... ugotovila sem, zakaj naša Sophie renči vsakič, ko zvečer pogleda proti balkonskim vratom. Sprva sva z Vanijem mislila, da renči na ljudi, ki bi jih lahko videla skozi reže od balkonske ograje, ampak kaj, ko renči tudi takrat, ko spodaj ni nikogar ... pa se nama je končno posvetilo, da renči na svojo podobo v šipi. Ja, glede na njen strašen videz je to vsekakor slika, ki jo je vredno narenčati.
Ni komentarjev:
Objavite komentar