Preišči ta spletni dnevnik

petek, 06. januar 2012

Sentimentalni haiku

In če že ni snega,
si mislim,
potem naj vsaj trava hrusta.

11 komentarjev:

  1. Ko gremo z zaprtimi očmi bitches na jutranji pohod
    si lahko predstavljamo, da poka sneg
    in ne led pod našimi nogami

    ;P

    OdgovoriIzbriši
  2. A led ni sneg,
    iz leda kepe ni,
    čeprav drži, da kokakolo lepo ohladi.

    OdgovoriIzbriši
  3. Nekaj čarobnega je v beli odeji, zimski idili, snegu do kolen..
    Čarobno je tudi, ko je vse le ivnato in v slani,
    A Sofi bi rekla: ni isto.

    OdgovoriIzbriši
  4. Lahko grem pa v obeh primerih
    v vodo do kolen,
    reče Sophie in oddirja po nabrežju.

    OdgovoriIzbriši
  5. Avtor je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši
  6. Klinc pa žogica, itaq mi potem Lyra laja v glavo,
    grem se pretvarjat, da sem raca.
    Da le ne skoči Ruby name.

    OdgovoriIzbriši
  7. Če še Tara se ji pridruži,
    sem ga nasrkala.
    Roza nosnica mi ne bo v pomoč.

    OdgovoriIzbriši
  8. Takšne so prigode bitches zjutraj na pohodih
    nekje med tankim ledom in debelim snegom
    in nepospravljenimi kakci.

    OdgovoriIzbriši
  9. In za konec:
    naj vrag pocitra tiste,
    ki brez vrečk vandrajo s psi!

    OdgovoriIzbriši
  10. ... zapišem, z beležko v roki
    in novim skibucom v nečem,
    kar ni za tisk.

    OdgovoriIzbriši