Preišči ta spletni dnevnik

torek, 01. maj 2012

Draga Sophie, počivaj v miru :((


Človek gre na oddih na Brač, domov pa pride s strtim srcem, praznim boksom in solznimi očmi. Če bi vedela, kaj naju čaka, bi lepo ostala doma, toda take stvari se nikoli ne napovejo, samo pridejo, ti pa moraš nato prebroditi, kar prinesejo s sabo. V tem primeru strašno praznino ... in definitivno odločitev, da naju na Braču ne vidijo več!

Včeraj smo šetali po isti gozdni priobalni poti kot tri jutra prej. Nikjer nikogar, Sophie vohlja naokrog, teka malo naprej in takoj nazaj, ko jo pokličem ... mislim, da smo hodili ravno dvajset minut. Ko je šla kakih pet metrov v hrib po gozdu, sem jo takoj poklicala nazaj, ko sem videla, da se nekaj sklanja, ne verjamem, da je bila tam zgoraj več kot nekaj sekund, ker sem jo vedno imela na oku, in čeprav je prišla takoj nazaj dol, je bilo že prepozno. Začelo jo je zanašati, kot bi bila pijana, čez nekaj sekund je že imela strašno drisko, sililo jo je na bruhanje, a je iz ust prihajala samo pena ... Strašno, vam rečem. Noge je niso več držale, zato sem jo vzela v naročje, pojma nisva imela, kaj za vraga jo je užgalo. Pomislila sva na mrčes, kačo, a nikjer na njej nisva našla nobenih sledi, ki bi potrjevale to teorijo. Marija, starejša gospa, ki je hodila z nama, je poklicala človeka, v čigar apartmaju sva stanovala, če lahko pride takoj po nas in nas odpelje deset kilometrov stran v Supetar k veterinarju. Mi smo se nahajali nekje med vasjo Postira in vasjo Splitska. S Sophie je bilo vedno slabše, začelo jo je tudi grozno tresti, nikoli pa ne bom pozabila njenih oči, ki so me zmedeno gledale, kot bi hotela reči: "Kaj za vraga se dogaja, pomagaj!" In nimaš pri milem bogu kaj za naredit!!!

Gospod se je kmalu pripeljal, naložili smo se v avto in pohiteli k veterinarju, stanje se je samo še slabšalo. Kakšnih petnajst minut smo morali še čakati na veterinarja, ker je imel neko intervencijo. Sophijin jezik in dlesni so že pomodrele. Ko je prišel, sem z njegovega obraza takoj prebrala, da je zadeva smrtno resna. Takoj jo je našopal s kakimi petimi injekcijami in povedal, da je zagotovo pojedla strup. In to močen strup. Do takrat sem se še nekako držala, potem pa me je začelo lomiti. Veterinar je razložil, da lovci (ja, seveda, navadni barbari) po hostah nastavljajo strup, namenjen kunam, ker jim kao žrejo zajce in oni potem nimajo kaj za lovit. Strup dajo v klobase, njegova moč pa je taka, da mačka ne naredi niti dveh metrov, če ga poje. V sezoni ima dnevno primere, ko se zastrupljajo psi, ki nič hudega sluteči pojejo nastavljeno vabo, on pa že tri leta zaman opozarja policijo in vse druge pristojne organe, naj se nekaj naredi na tem področju, a žal brez posebnega uspeha. Rekel je, da ga je sram, da prihaja s tega otoka. Da je to 17. stoletje, kar se dogaja.

Sophie kljub njegovemu trudu ni imela niti najmanjše šanse, da preživi. In zdaj je ni več. Šla je v pasja nebesa, lepo vzgojena, skoraj z opravljenim B-BH izpitom. Prepričana sem, da bo tam trenirala agility in zaznamovala življenja vseh psov, ki jih bo tam srečala. Tako kot je tukaj v tem slabem letu, odkar je bila pri nas, zaznamovala naše življenje, prinesla na tone veselja in smeha. Res je bila faca.

Kar se pa tiče tistega izmečka, ki je nastavil strup, mu pa privoščim, da bi tudi sam umrl take grozne smrti ali pa se vsaj cvrl v peklu, kar si definitivno zasluži.

24 komentarjev:

  1. Andreja, iskrene sožalje :'(.
    Stiskam pesti da bo Sophie v pasjih nebesih lepo, kot ji je bilo s tabo. Drži se.

    OdgovoriIzbriši
  2. O moj bog, Andrejka :(

    Tole je pa nekaj najbolj žalostnega, kar sem prebrala v zelo dolgem času :( Prav ne morem verjeti, da se lahko take grozne stvari dogajajo :( Boga Sophie :'(

    OdgovoriIzbriši
  3. Sožalje ;(
    Pri psu, ki požre vse, si tole preveč živo predstavljam...

    OdgovoriIzbriši
  4. R.I.P. mala navihanka...spominjala se te bom po tvojih dogodevscinah...ki jih ni bilo malo...Andreja iskreno sozalje sem bila pred leti v podobni situaciji ko je nas stirinozni ljubljencek drugemu kuzku v igri sunil klobaso v kateri je bil strup :( tako, da se strinjam s tvojo izjavo ... :(

    OdgovoriIzbriši
  5. jokamo...jokamo...ni fer! ni fer:(
    upam, da sta vidva okay, ce rabita karkoli prosim povejta! ne morem si niti predstavljati kako vama je,

    piškotka mala:((((

    oprosti, ker ti bom onesnažila comment section ampak proklete p***e sadistične, kak je folk lahko tako krut:( taka tragedija, zaradi neke perverzhne potrebe po ubijanju nemočnih.

    dejstvo pa je da so redki, ki imajo tako radi svoje kužote, in mala Sophie je imela nenormalno srečo! Kak je bil to ljubljen kuža, in kak se je mala zavedala da je cartek:)

    ni fer:((
    ...jokamo...

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ja res je ni fer ... :( kaj vse mora prenašati naš predragi planet...samo to je za drugo razpravo, tole pa je poklon za malo Sophie :(((((

      še enkrat iskreno sožalje obema :(

      Izbriši
  6. Oh, Andrejka, draga, tako zelo mi je hudo. Objemam te in jokam s tabo.... Oh, kako mi je žal... Sophie, naj ti je lepo in pridi kdaj obiskat Andrejo v sanje...tam se bosta še lahko objemali in tekali skupaj...

    OdgovoriIzbriši
  7. Se sicer ne poznava, ampak Sožalje.. solze so se mi nabrale ko sem tole prebral. :( :( :(

    OdgovoriIzbriši
  8. Solze so mi pritekle, ko sem to prebral...moje iskreno sožalje. :(((((

    OdgovoriIzbriši
  9. Ni je besede, ki bi omilila bolečino. Vendar vseeno ...
    V takšnih in podobnih primerih se vedno vprašam, zakaj se slabe stvari dogajajo dobrim ljudem??? Sem pa prepričana, da so živa bitja, ki predčasno zapustijo tostranstvo, izredno izjemna, saj v svoji kratki življenski dobi uspejo izpolniti svoje poslanstvo! Moje sožalje.

    OdgovoriIzbriši
  10. določene ljudi bi blo treba mučit .. žal mi je za tvojo bolečino in izgubo ..

    OdgovoriIzbriši
  11. groza...groza, nimam besed..počivaj v miru lepotička.andrejka popolnoma te razumem, sama sem pred nekaj dnevi izgubila mucko, zaradi malomarnnosti veterinarja..nesmiselna smrt, ki tudi sanjati ne moreš, podobno kot pri tebi.naredila si vse, kar si lahko ;(

    OdgovoriIzbriši
  12. Andreja, moje iskreno sožalje...govna lovska debilna idiotska.

    OdgovoriIzbriši
  13. oooo fuck ne. ful jo bomo v šoli pogrešali :( o tistih, ki nastavljajo pa tak sploh nočem govorit...

    OdgovoriIzbriši
  14. Avtor je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši
  15. Iskrene sožalje:'( Še toliko bolj bom pozorna na svojega psa. Vso srečo in čim lažje okrevanje.

    OdgovoriIzbriši
  16. žal mi je-sožalje:(
    vseeno hvala za objavo-da bomo lahko drugi bolj pozorni....

    OdgovoriIzbriši
  17. Res mi je žal ob tvoji izgubi,saj sem že sama izgubila psa in ducat mačk, ki sem jih oboževala....Moje sožalje

    OdgovoriIzbriši
  18. Grozno!!
    Zelo mi je žal ob tvoji izgubi. Moje iskreno sožalje.

    OdgovoriIzbriši
  19. Andreja moje sožalje.Vaše psičke sicer nisem poznala ampak naša Gea je hodila z njo v pasjo šolo.Res ne morem verjeti kako se lahko to zgodi.Tudi jst se pridružujem tvojim končnim besedam,da naj se človek,ki je to past nastavil cvre v peklu in naj doživi kaj takega kot vaša psička.Sploh ne smem pomisliti kaj bi naredila, da bi se to zgodilo naši psički Gei.Še ekrat iskreno sožalje in čim hitrejše okrevanje vama želim.
    Lep pozdrav Katja Goričan (naša Gea jo pogreša in je z njo kjerkoli je,Upam da ji je lepo) ;-(((((((

    OdgovoriIzbriši
  20. Jeza. Nemoč. Obup. In potem samo še velika žalost. Iskreno sožalje! :((

    OdgovoriIzbriši
  21. Grozno!

    Moje sožalje! Naj ti ostanejo le lepi spomini o tvoji ljubki psički Sophi, kljub krutemu dogodku.

    Draga Andrejka žal mi je, da se je to zgodilo. Tudi mi gremo letos na tisto stran in po teh tvojih besedah me je krepko stisnilo. Sicer nimam več psa, ga imajo pa prijatelji.

    OdgovoriIzbriši