Nedeljske vragolije

Danes smo se udeležili Hrtjega divjanja po poligonu kinološkega društva Pluton v Ložnici, ki ga organizira društvo Hrtji svet Slovenije. Malo me je skrbelo, priznam, kako se bo Florči obnašala v množici ljudi in psov, ampak seveda čisto brez zveze.

Po začetnem renčanju na tiste, ki so si jo preveč goreče želeli spoznati, sem jo spustila in slika se je takoj spremenila. Res jo je bilo užitek gledati, kako je sproščeno pohajkovala po travniku, se preganjala z ostalimi in raziskovala okolico. No, pri tem zadnjem je seveda prekosila samo sebe in tako prispevala k ohranjanju tradicije Perić Jezernikovih psov. Sophie, če se še spomnite, je enkrat uspela pasti pod lovsko kočo, ko ji je nagajala radovednost, Florči pa je danes uspela pasti v mlako, ki je bila ograjena ravno zato, da ne bi kdo čmoknil noter, ampak njej je nekako uspelo priti okrog in pod ograjo, potem pa sem morala seveda vskočiti jaz, ker se je čisto zmedla. Trola :D Razen blatnih tac, trebuha in vratu je bilo vse ok.

Florči in Sky

Vohljamo

Galgi

Igra

Lepa bela galgica

Skor cela Florči v elementu

Solo igra

Florči, ki ji je mal vroče

Whippetek

Spoznavanje

Po prijetnem druženju smo šli k Franki na kosilo. Florči je bila čisto hin od vseh vtisov in vročine, da sploh ni mogla pojesti svojega zajtrka (pojedla ga je šele za večerjo), je pa izdatno poležavala. Mi trije smo si skuhali prav fletno kosilce, jaz sem naredila brokoli s skuto in kislo smetano gratiniran s sirčkom v pečici, Franka je spekla nekaj zrezkov, na vrtu smo nabrali nekaj sveže solate, Vančko pa je po kosilu nabral še višnje, da jih bomo skuhali v kompot.

Vani in Florči pod češnjo (ki letos ni dala niti ene same češnje)

Florči počiva ob crasuli (in preden se začnete spraševati, zakaj je na špagi, naj povem, da je bilo mišljeno, da bo zunaj, in ker nimamo ograje, ima dvajset metrov štrika, da lahko vandra po vrtu, a ji je bilo prevroče in se je s špago vred privlekla noter)

Višnjice