Preišči ta spletni dnevnik

sobota, 2. junij 2012

Pehtranova potica, invazija jagod in sobotni tek s Florči

Če si človek naredi potičnico, jo je potem treba tudi preizkusiti. Mama je poskrbela za pehtran, ker se mi zdi skutino-pehtranova potica nekako bolj primerna za ta letni čas, čeprav je bolj čudno vreme, in sem se lotila. Testo je kot ponavadi pripravil moj kuhinjski pomočnik (aparatek za peko kruha), tokrat ne tako lepljivega kot za veliko noč, ko sem morala še malo doštukati z moko. Filo sem naredila iz skute, rjavega sladkorja, meda, kisle smetane, snega in pehtrana. Po dobri uri peke na zmerni temperaturi sem čudo vzela iz pečice. Zgledalo je kot potica, dišalo tudi.

Malo file mi je pobegnilo ven, ker sem rahlo pretiravala z njo (moj možek ne mara suhih stvari)
Popoldan sva šla na hišo zalit rože, nabrati solato in jagode. Rož nisva zalila, ker sva pozabila ključ od hiše doma. Sem pa zato nabrala ogromno jagod, kar ni jih hotelo biti konec, in malce solate. Jagode so seveda precej bolj zanimive od solate :D

Jagode sem si včeraj privoščila za vaniljevim sladoledom, danes zjutraj pa zraven potice
Danes zjutraj ob sedmih sva s Florči odpeketali proti visečemu mostu. Ta mrcina je res narejena za tek. Že včeraj sem ugotovila, da strah pred gnečo veliko lažje premaga v teku kot v hoji. Na sredo sprehajalne poti se je namreč nagrmadil cel razred dijakov z učiteljico vred (čudna neka logika). Ko jih je zagledala, je začela zavirati, ampak sem jo vzpodbudila k teku in sva v rahlem trimčku brez problema odtekli mimo njih, danes pa mimo parih kolesarjev. Tudi repa ni imela časa skriti pod trebuh, in ko sem se vmes malo ustavila, je sama začela spet teči, češ kaj zdaj hodiva, teči je stokrat bolj zabavno. Ji pa pri teku mimo gužve ne pustim, da vleče naprej (beži), ampak mora teči ob meni. Doma je poleg zajtrka dobila še par jagod, ker je bila pridna punca :D

Ni komentarjev:

Objavite komentar