Samo še tri strani mi manjkajo, da se prebijem čez roman in ga pošljem mentorju. In seveda, da se mi zdaj, ko jih berem že 'pojmanimamkolikič' zdijo totalno bedne ... ampak danes ne grem prej spat, dokler jih ne dokončan, izpilim, karkoli ...
In ker mi epilog trenutno ni všeč, vam ne mislim dajati za prebrati nič iz njega, pač pa nekaj vrstic iz pravljice o Sovcu, ki počasi nastaja vmes med vsem ostalim :)
---------------------
Zakaj si pa zunaj, sredi noči? je začelo zanimati gospoda Sovca.
Hja, je zaprhala papiga Mica. Mojemu gospodarju je začelo presedati moje stopicanje po kletki. Ne morem spati, je z desnim krilom pokazala na debelo luno, ki se je smejala z jasnega neba.
Gospod Sovec je razumevajoče pokimal. Žal mu je bilo, da ima papiga Mica težave z nespečnostjo, in začel je tuhtati, kako bi ji lahko pomagal.
Bi šla z mano na izlet? se je nato domislil.
Kako to misliš? je papiga Mica postala radovedna.
Čisto preprosto, je rekel gospod Sovec in si pomel krila. Spustim te iz kletke, razširiva krila in poletiva, je navdušeno obrazložil. Mogoče ti bo sveži zrak pomagal zaspati.
Ni komentarjev:
Objavite komentar