Preišči ta spletni dnevnik

torek, 22. februar 2011

Uničevalka modrcev

Moja mačka, Cilka po imenu, je res nekaj posebnega. Razen tega, da te zna strašno prikupno pogledati s svojimi sivomodrimi očmi (Vani pravi, da takrat izgleda tako, kot bi pozirala za bonboniero), da je nadpovprečno cartljiva (Vani jo kliče klop, ker se me skoraj vedno drži, beri dotika) in da zna odlično loviti muhe in ostali mrčes po stanovanju, ima prav nenavaden fetiš, ki me zadnje čase pošteno spravlja ob živce.

Začelo se je tako, da sem svoj športni modrc (beri elastično mini majčko s tankimi naramnicami) obesila na stojalo za sušenje na tisti strani, ki se nahaja v neposredni bližini njene okenske police (ja, vse okenske police, razen tiste v kuhinji, ki je preveč naložena, so namreč njene). Pride dan za rekreacijo, vzamem tisto čudo s sušilca in ugotovim, da mi ena naramnica fali. Ostala sta samo dva kratka štrclja na vsaki strani. In kaj sem lahko naredila? Ja, pravilno ste ugotovili, vrgla modrc stran. In čez štirinajst dni še enega, le da je tokrat zdrsnil s sušilca na tla in se ji tam na tleh prav nemarno nastavljal, pa se mu uboga reva ni mogla upreti. Pred novim letom sem svoji teti potožila, da nimam skoraj nobenega modrca več, da Cilka vse požre, in sem za božička dobila novega, živordečega, čudovitega ... ki je trajal cel mesec in pol, požrla mi ga je namreč prejšnji teden. No, požrla je naramnico, vse ostalo je pustila (kako uvidevno od nje).

Njena manija pa je dosegla vrhunec, ko se je lotila čisto navadnega modrca s košaricami in mi sfrezala tudi edinega črnega. Resda ga imam že nekaj časa, no zdaj ga nimam več, in skušam se tolažiti s tem, da mi je Cilka pomagala, da se ločim od njega in si privoščim novega. Vendar pa to ni najhuje ... pač pa je to, da sem ugotovila, da si gospodična modrc potegne dol s sušilca, preden se ga loti. Pred tem sem jo še zagovarjala, češ modrc se znajde na tleh, tudi jaz bi se ga lotila, če bi bila mačka, praktično ji je skočil v gobec, ampak seveda sem spet bila pretirano naivna.

Poskusila sem že vse, da jo tega odvadim. A še najbolj se obnese, da perilo poberem takoj, ko je suho (to me nekoliko spominja na Muco copatarico). In če mi slučajno ne uspe, me The Bra Eater opomni, da bi bilo bolje, če bi se tega držala.

Ni komentarjev:

Objava komentarja