Preišči ta spletni dnevnik

sreda, 23. marec 2011

Knjiga z epileptičnim napadom in navodila za uporabo

Marec je bil praktično v znamenju navodil za uporabo. Okrog 400 strani jih je bilo, če ne kar 500. Seveda za zlektorirat. Priznam, da ni ravno tekst, ob katerem bi ti od razmišljanja razneslo glavo, se ga pa po kakšnih 300 straneh že pošteno naveličaš. Veliko je ponavljanj. Vesela sem, da sem premagala ta navodila.

Včerajšnji literarni večer je uspel. Kar nekaj se nas je nabralo v Antiki, da bi počastili svetovni dan poezije. Nekaterih že dolgo nisem videla, zato sem jih bila prav vesela. Prišla sta tudi Pixie in Vani. Pixie je trpela. Pravi, da se je počutila, kot bi jo nekdo pretepal s knjigo, ki ima epileptični napad. Sicer ne vem čisto natančno, kakšen bi bil dejanski občutek, se mi pa zdi, da nikakor prijeten. Vani je zginil kmalu po tistem, ko sem bila na vrsti jaz. In seveda sem morala edina od vseh (okrog dvajset nas je bilo) brati prozo. Ko sem ugotovila, da sem najverjetneje edina, sem začela mrzlično tuhtati, kaj naj rečem, preden začnem, da me ne bojo preveč pisano gledali, in ravno še pravi čas sem se domislila: povedala sem, da bom svetovni dan poezije počastila s prozo, nato pa sem prebrala dve strani iz mojega novonastalega romana.

Kar me je presenetilo, je bilo dejstvo, da sem imela precejšnjo tremo. To se zgodi človeku, ko premalo javno nastopa. Se spomnim, ko je izšla moja prva knjiga in sem imela nekaj mesecev skoraj vsak teden kakšno predstavitev, sem na koncu hodila na oder hladna kot špricer in brez večjih problemov brala odlomke zgodb, zdaj pa se mi je zdelo, da sploh ne bom zmogla prebrati do konca, tresel se mi je glas, seveda rahlo tudi roke. Ampak je nekako le šlo. In še dobro, da smo imeli ta literarni večer, tako sem si vsaj bila prisiljena naprintati roman, ki ga moram tako ali tako iti še enkrat skozi, preden ga pošljem v resnejšo presojo kakšnemu uredniku. Zdaj je minil že debel mesec in pol, odkar sem ga končala. Uspešno sem že pozabila podrobnosti, kar se mi zdi, da je nujno, da lahko greš potem kolikor toliko nepristransko čez besedilo in si vsaj približno distanciran od njega.

Jutri pa spim, dokler se ne zbudim, brez budilke in norenja, da bom pravočasno oddala lekturo. Jutri bom imela prost dan. :D

Ni komentarjev:

Objavite komentar