Dobrih filmov ni nikoli preveč!

Včeraj zvečer sem si ogledala zanimiv film Hereafter, ki ga je režiral Clint Eastwood, v glavni vlogi pa med drugimi igra Matt Damon. Čudovita drama, dobra zgodba, odlična glasba, ki jo je mimogrede naredil Eastwood (?!). Ta človek je res multipraktik. Rada imam filme, ki jih režira on. Nikoli niso 'kr neki' in to mi je všeč. Prepletajo se tri zgodbe, ki se na koncu na izviren način srečajo ob istem času in kraju, pravi užitek za pogledat. Dobrih filmov ni nikoli preveč!

Zadnja korektura mojega romana dobro napreduje, če bom danes zvečer, po tem, ko dokončam tale blog, pridna, ga bom mogoče že jutri lahko poslala naprej. In včeraj, ko mi je spet nekoliko nagajala nespečnost, sem napisala tudi novo stran nastajajočega romana.

Danes sem izvedela tudi to, da bom imela posebno čast lektorirati in urediti do sedaj v slovenščino še neprevedeno knjigo zelo znane angleške romantične avtorice (žal zaenkrat še ne smem povedati kaj več). Ob takšnih trenutkih se zavem, kako srečna sem lahko, da delam tisto, kar imam najraje!

In za konec še nekaj novonastalih vrstic od včeraj ponoči:
--------------------------
Med hojo po ljubljanskih ulicah, rekel je, da ne stanuje daleč, ona pa še ni tako dobro poznala mesta, je za trenutek pomislila, da še nikomur nikoli ni tako slepo sledila. Kaj, če bi bil kakšen manijak, ki si je vzel ravno dovolj časa, da si pridobi njeno zaupanje, zdaj pa jo je vabil v past, počasi zategoval smrtonosno zanko? Morala se je nasmehniti svoji domišljiji. Mogoče je čez poletje vendarle pogledala preveč tistih forenzičnih nadaljevank. Julijan je hodil hitro, a je venomer pogledoval proti njej, če z lahkoto sledi njegovemu tempu ali bi moral vsaj za malenkost upočasniti. Ni bilo videti, da bi imela kakšne težave z lovljenjem njegovih korakov, in to mu je bilo všeč. Rad je imel punce, ki so mu lahko sledile. Pri hoji in še kje drugje. In kazalo je, da bi mu Ela lahko sledila tudi drugje.