Potrpežljivost je božja mast :D

Danes me je urednik Založbe ZRC presenetil z mejlom. Od Javne agencije za knjigo smo dobili subvencijo za knjigo o minimalizmu v sodobni slovenski kratki prozi. Kar je super, ker to pomeni, da bo jeseni izšla moja prva strokovna monografija. Se je vendarle splačalo počakati :))

Nekje v ozadju možganov sem bila enako pripravljena na oboje: na to, da subvencije ne bomo dobili in se bo izid premaknil za nedoločen čas, in na to, da subvencija bo in bo knjiga izšla. Zato sem bila novice ravnodušno vesela ali bolje rečeno umirjeno vesela. Tako umirjeno, da sem se prijateljici na kavi pozabila pohvaliti :))

Danes popoldan sem dokončala tudi zadnje branje svojega ljubezenskega romana. Jutri ga pošljem prvi založbi. Bomo videli, kaj porečejo ... Držite pesti!

Napreduje tudi novo delo. Počas' pa ziher :D. Prilagam nekaj vrstic.
---------------
Ne rabiš se sezuvati, ji je rekel.
In če se hočem?
Potem se seveda lahko, se je nasmehnil, jaz pa ti bom poskušal najti kakšne pametne copate.
Tudi če jih ne, je rekla.
Navajena je bila biti bosa, tudi doma ni preveč marala copat. Ko je mama bila še pri sebi, ji je vedno težila, naj si jih obuje, da si bo prehladila jajčnike, da bo dobila revmo, kar ji je šlo na živce, a ne dovolj, da ne bi tega kasneje, ko se mama ni bila več sposobna ukvarjati s takšnimi banalnostmi, pogrešala te njene pretirane skrbnosti.