Celo včerajšnje popoldne sem prijateljici fotografinji bosa pozirala v cvetočem sadovnjaku v družbi še nekaj deklet in treh psičk. Pletenine so bile zabavne, mogoče malce vroče za skoraj trideset stopinj, celoten 'fotošuting' pa zanimiv, a tudi naporen. Tistim, ki pravijo, da je fotomodelom življenje lahko, svetujem, naj poskusijo (vsaj za en dan) ... stati tri ure v hribu z norim naklonom, se zvirati v pozah, ki jih drugače niti v sanjah ne bi prakticirali, povrh vsega pa je treba biti še lep :D Nekaj utrinkov s fotografiranja si lahko ogledate na blogu naše Pixie, mojstrice fotografije. (Nekaj fotk je tudi tule.)
Domov sem prišla utrujena, kot da bi počela ne vem kaj, danes pa me nenormalno boli hrbet, mogoče od vsega silnega stanja ali pa morda že od let (!?) Vseeno nisem bila tako utrujena, da ne bi mogla pogledati še enega Harryja Potterja, tokrat Ognjenega keliha, in zraven zaštrikati nekaj vrstic dekice za mojega nečaka, ki pride v svet v sredini avgusta.
Današnji dan pa je že od ranega jutra klical po pikniku, ki smo ga seveda tudi izvedli, v čast rojstnemu dnevu mojega tasta ... Sonček, hrana, pijača, hrana, sonček, smeh, dobra družba, ležalniki ... mislim, da vsi še predobro razumete, kaj hočem povedati.
Vmes med vsemi temi dogodivščinami mi je uspelo napisati še nekaj novih vrstic ...
--------------------------------
Postelja ali kavč? je vprašal Julijan.
Vseeno mi je, je rekla. Kaj pa naj bi drugega? Vzela človeku njegovo posteljo? Kavč, je nato še dodala, da ne bi slučajno izpadlo, da računa na to, da ji bo iz vljudnosti prepustil posteljo.
Postelja je sicer gigantska, je previdno rekel in jo pogledal. Tako velika, da se še srečala ne bi. In spalnico ogrevam, dnevna soba pa je prej hladna kot topla, je nadaljeval.
Da bi skupaj spala na postelji? Hočeš reči to? je začudeno povzela, kar je pravkar slišala.
Ja, to sem rekel, je skoraj skesano potrdil njene besede. In mislil sem samo spala, ne spala, je dodal.
[...]
Gledala ga je, nato pa se začela glasno smejati.
Ni komentarjev:
Objavite komentar