Preišči ta spletni dnevnik

nedelja, 17. april 2011

Vikend plus :D

Ležerno sobotno pohajkovanje po trgovinah z možem, da sva na koncu le uspela najti nekaj majic zanj in par malenkosti zame, je dopolnilo še čudovito popoldansko/večerno sladkanje, kafetkanje in čajkanje z mojimi babnicami. In vmes so bile minute, ko se mi enostavno ni dalo govoriti in sem samo poslušala ščebetanje Ninče in Majče, ne da bi se obremenjevala s svojo nezgovornostjo ali onidve s tišino z moje strani. Kakšnih dvakrat in pol smo rešile svet, naredile bojne načrte za Ninčino bližajočo se poroko, ki bo verjetno nekaj najbolj zabavnega, kar sem kdaj doživela, že zato, ker bomo same šivale obleke, pekle pecivo in podobno.

Zvečer sva si z možem ogledala film The way back, ki govori o skrajno pogumnih posameznikih, ki so na začetku druge svetovne vojne pobegnili iz sibirskega gulaga in prepešačili 6500 km, da so prišli do Indije. Od prvotne postave so do cilja prišli samo trije ... Neverjetno, kako občudovanja vredna zna biti človeška vzdržljivost!

Danes pa me je na mejlu pričakalo čudovito darilo od ilustratorke Jerneje, dodelana barvna verzija slikanice za otroke Kako sta se spoznala Gospod Sovec in papiga Mica. Knjigica je zdaj že zdavnaj prerasla fazo osnutka, mislim, da jo bom že v tem tednu poslala na ogled prvi založbi. Držite pesti!

Za radovedne prilagam trenutno naslovnico:

Ni komentarjev:

Objava komentarja