Preišči ta spletni dnevnik

nedelja, 29. maj 2011

Kratka izpoved zaspanega zombija

Vstajanje od pol sedmih od prejšnje nedelje je pustilo svoj neizbežni davek, ne spomnim se, kdaj sem nazadnje hodila naokoli takšen zombi. V petek in soboto sem popoldne MORALA odspati kitico, ker enostavno nisem več mogla imeti odprtih oči. Še sreča, da mala piranja ogromno spi in lahko izkoristim njene precej dolge počitke in se ji pri kakšnem pridružim. Še vedno nam ni čisto jasno, kje se sme opravljati "lulu" in "kaka", a se trudimo naprej in upamo, da ji bo kmalu kapnilo :D

Ustvarjalnost je zaenkrat v stanju zamrznjenosti - moram se nekako pripraviti in slikanico poslati še kakšni založbi, hkrati pa še vedno čakam na odgovor od urednice, ki ima v branju moj roman. Niti pod razno nisem uspela napisati ničesar novega, razen da sem v petek oddala tekst za monografijo o minimalizmu. Urednik mi je napisal, da bom nekje sredi junija dobila komentarje za morebitne popravke in da ne bom imela več kot 14 dni časa, da jih spesnim skupaj. Mislim, da bi to moralo iti skozi. Spravila sem se brati tistih dvajset in nekaj strani novega romana, ki sem jih že uspela napisati, pa mi še tega ni uspelo do konca. Zgleda, da je čas za kratko pavzo, da je zima bila preveč "našpanana" ...

Celo popoldne sva z možem in pesjanko preživela na vrtu pri njegovih starših. Sophie je dobila govejo kost in so se ji za kakšno urico prikazala nebesa, potem je naredila nekaj krogov po vrtu, par salt in prevalov, nato pa je zaspala. Midva pa tudi. Do sitega sem se najedla tudi češenj, tistih zadnjih, ki so še ostale, že super zrele, a zato toliko bolj slastne. Rada imam sadje "direkt" z drevesa, še posebej tistega neškropljenega!

Ni komentarjev:

Objava komentarja