Preišči ta spletni dnevnik

sobota, 11. junij 2011

Pobegla terierka ali klovnesa na delu

Popoldanski sprehod se je prelevil v skorajšnji srčni infarkt. Hodiva midve z Zofko tam nekje za Savinjo okrog doma upokojencev, o jutranji občudovanja vredni hoji poleg nikjer niti sledu (sem slutila, da sem se prenaglila s pretirano hvalo :D), ko se gospodična nekako izmuzne iz oprsnice (ima najmanjšo možno, pa še ta ji je nekoliko preohlapna), v peti prestavi zašprinta po hribu proti Savinji in izgine v vodi. Tako me je presenetila, da je nisem zmogla niti poklicati, samo stekla sem za njo, in ko sem jo dohitela, je šefica že priplezala iz vode in se pripravljala na drugi skok (da ne bo pomote, v vodo ni šla tam, kjer je kamenje. Še ravno pravi čas sem jo prijela za oprsnico in jo seveda pošteno okregala. Ne toliko zaradi tega, ker je šla v vodo, ampak ker jo je tako nonšalantno pobrisala. Zgleda, da je začutila, da jo je pokronala, saj se je najprej usedla, potem mi dala taco, nato prostor in za povrh še "roll over", ne da bi ji jaz karkoli od tega ukazala. In kako naj bo potem človek jezen ali slabe volje ob takšni klovnesi???

Ni komentarjev:

Objava komentarja