Pred petnajstimi minutami sem oddala besedilo za monografijo o minimalizmu z vnešenimi popravki po komentarjih urednika. Po moje sem že kakih dvajsetič prebrala čreva, dolga čez dvesto strani, in ne vem, iskreno, če zmorem vse skupaj prebrati še enkrat. Zato držim pesti, da ne bo treba!
Včeraj sem razmišljala, koliko knjig je v preteklem letu šlo skozi moje roke. Za založbo Miš sem uredila in jezikovno pregledala pet knjig (Northangerska opatija, Peresno lahka, Razbita juha, Rdeča ogrlica) in lektorirala knjigo Itaq Renate Ažman. To je točno tako delo, ki sem si ga vedno želela opravljati in v njem neizmerno uživam. Za založbo Modrijan sem pregledala obsežno knjigo Vinske bravure. Za založbo Morfem sem pregledala tri knjige: Vampirski sestri, Ljubezni je za vse dovolj in Jezikovni kotliček. Da o ostalih lekturah, ki so mogoče malo manj vsebinsko zanimive, a nič zato, raje ne govorim.
Urednica mi je glede mojega ljubezenskega romana rekla, da naj bi bil prebran čez poletje, tako da računam, da bom nekje v septembru izvedela, ali bo izšel pri tej založbi ali iščem dalje ... To čakanje na mojo siceršnjo ustvarjalnost še vedno deluje precej negativno. Nikakor se ne morem pripraviti k resnemu nadaljnjemu pisanju, dokler ne izvem, kaj bo z zadnjo napisano knjigo. Ne vem, ali je to dobro ali slabo ... mogoče bi morala enostavno "pozabiti" na ta roman, v smislu: ko bo, pač bo, in ustvarjati naprej, a tega se moram še naučiti. Želim si, da bom enkrat tako daleč, da ne bo takih težav pri iskanju založbe, to se res moje sanje ...
Zunaj lije kot iz škafa, in če misli nadaljevati, bomo danes ob šestih imeli prvo pasjo šolo v dežju. To bi znalo biti še zanimivo :D Opazovati male kužke, koliko so se sposobni zbrati, medtem ko kaplja po njih. In danes zvečer greva po dolgem času v kinu, gledat zadnji del Harryja. Neznansko se že veselim! Sophie bo medtem šla k Pascalu, Maji in Magsu v varstvo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar