Plava kot riba

Naša Sophie, terierka z nadpovprečno veliko energije, je tudi strastna plavalka. To smo ugotovili včeraj, ko smo se šli hladit v Letuš. Že pred tem nam je bilo jasno, da se vode ne boji, ker tudi ko gremo na sprehod za Savinjo v Celju, rada počofota po njej, ampak včerajšnje plavanje je bilo nekaj povsem drugega ...

Lepa plažica pod cesto ni bila preveč polna, kakšnih dvajset metrov stran od nas sta bila dva fanta, malo višje nad nami pa dve ženski in moški. Pa mi. Ninči, Toni in Lyra, Majči, Vani, Sophie in jaz. Pripeljali smo se s čudovitim pathfinderjem, v katerega lahko človek stlači toliko stvari in ljudi, da ni za verjeti (to vem za naslednjič, da bom zraven vzela tudi senčnik in moj hitro postavljivi šotorček za senco). Edina moteča stvar na plažici je bil velikanski kup smeti, ki je res kazil razgled, če si pogledal proti njemu. Seveda ga ne bi bilo, če bi vsak svoje smeti lepo odnesel s sabo nazaj, od koder je prišel, a to je že druga zgodba ...

V neposredni bližini našega tabora je ležala plastenka, ki jo je Sophie takoj opazila. In ker nam je naša tršica v pasji šoli rekla, da je pomembno, da se mali psiček igra z različnimi stvarmi, hodi po različnih terenih, sem si rekla, no, pa naj se igra s to plastenko. In se je. Blazno ji je bila všeč, sploh po tem, ko jo je po kakšnih dveh minutah intenzivnega napadanja uspela preluknjati in jo je lahko nato lažje zgrabila. Peljala sem jo proti vodi in šla tudi sama vanjo (če je vojna, je vojna za vse! čeprav samo do pasu, ker je bila roko na srce ledena, četudi strašno osvežilna), najprej je bila nekoliko plašna, ko pa sem ji vrgla vanjo plastenko, se je hrabro pognala za njo, plavala do nje in jo zgrabila, jaz pa sem spet sijala od ponosa in navdušenja. Vmes je celo zaspala na armafleksu pod senco, ki sta jo naredila Vani in Toni iz leskinih vej (nekakšen vigvam, ki je metal ravno dovolj sence, da smo pod njo čepele Lyra, Sophie in jaz. Maja se je pokrila s tisto folijo, ki jo daš na sprednjo šipo v avtu, da ti armaturna plošča na zavre od vročine, hecali smo jo, da kliče v vesolje, najbolj pogumna od vseh je pa tako ali tako bila Nina, ki je šla prva v vodo in je v njej preždela tudi največ časa. In to konkretno potopljena vanjo, ne pa tako kot midve z Majo, ki edini nisva zares zaplavali. :D Lep dan smo preživeli, vsekakor vreden ponovitve!

Spodaj nekaj vizualnih dokazov, narejenih s spretno roko in učom naše Pape (mogoče je vmes tudi kakšna fotka od Maje, obe sta klikali kot nori :D)