Preišči ta spletni dnevnik

ponedeljek, 14. november 2011

Prebujanje iz pomladno-poletno-jesenskega spanja

Po doooolgem času sem se spet spravila pisat. Zametek romana imam že od prejšnje zime, zdaj me je Dušan spet sprovociral, da sem začela razmišljati o zgodbi in junakih in kompoziciji in vsem tem, kar spada zraven. Zaenkrat sem še vedno napol v krču, ampak počasi bo pa menda šlo. Sophie se tišči moje noge, Vani je šel že spat, maček spi že od osmih. Ljubi mir. Sliši se samo rahlo brnenje ventilatorja mojega prenosnika. Domača naloga do naslednjega srečanja: razmisliti o tem, kaj se zgodi, če tekst iz trenutne perspektive spremeniš v drugo, recimo iz tretjeosebne v prvoosebno v mojem primeru. Prvo poglavje sem že prenesla in se nagibam k temu, da bi tudi v tem romanu uporabila nekoliko bolj intimnega pripovedovalca. Nisem pa se še odločila, ali bo zgodba v celoti posvečena liku profesorja ali se bom spet poigravala s perspektivami različnih likov. To bo treba še prespati. In treba bo iti spat, drugače bo dvajset do sedmih spet hudo.

1 komentar:

  1. Hihi, jaz sem za domačo nalogo napisala povztek v treh stavkih :D Go me! :)) ... Vprašanje... Kako pa je v romanih s tem, da skačeš iz ene perspektive v drugo? je to ful zoprno za bralca? Hočem reči, iz prve osebe ednine v ... kako se že temu reče, ono ko sicer pripoveduješ v tretji, ampak pripoveduješ pa SAMO o tretji, iz samo njenega zornega kota? Obstaja kak tak roman? Al deluje to ful preveč samovšečno... ?

    OdgovoriIzbriši