Pri nas je precej pestro na vseh frontah

Zadnjič sem pozabila prilepiti slikco Florine postelje. Ekstra luksuzno king size ležišče, na katerem bi tudi jaz lahko brez problema zaspala. Mehko, fino, veliko in še lepo za povrh :D

Ponedeljkov obisk našega poligona v Škofji vasi je bil več kot prijeten. Florči je komaj čakala, da ji odpnem njeno varnostno oprsnico, takoj ko smo se ustavili, je že vedela, kje smo. Spustila sem jo na poligon, kjer je naredila par krogov, čeprav se je malo bala Karlija na kosilnici, pa je potem ni več motil, ko je začela brjoldati po travi. Dež je malo skrajšal njeno divjanje, zato smo se umaknili pod streho. Kmalu so se pridružili še ostali tečajniki, kar gužva je nastala pod nadstreškom. Florči je bila dobro razpoložena, Jasmini je prišla sama povohat roko, potem pa je vzela tudi jetrni posladek od nje, ko je prišel David, je stopila od njega in mu povohala trenirko, Igor jo je pod mizo pošteno prečohljal in tudi s psi se je dobro razumela. Pravi užitek jo je videti, ko je med ljudmi, ki se glasno pogovarjajo, hodijo naokrog in mimo nje, ona pa je sproščena.

Ko so ostali šli delat, je hotela tudi ona z njimi :D, potem pa se je zadovoljila s tem, da je skočila na klopco in jih zvita v klobčič opazovala od tam.

Včeraj za Savinjo sem jo pustila na 20-metrskem štriku. Skakala je po ločju kot norec in lovila race, brodila po vodi, jaz pa sem rahlo bleda nenehno sledila koncu špage, če bi bilo treba hitro skočiti in jo uloviti, preden jo kam podurha. Zdaj ji je zunaj občasno zanimiva tudi kaka igrača, recimo žogica ali pa frizbi, prejšnji teden sem ji lahko mahala pred nosom s čimerkoli, pa je bila preveč zaposlena s tem, da čekira, kje se ji kdo približuje, da bi lahko opazila, da se skušam igrati z njo.

Po mestu imamo še občasne težave, sploh kolesarji jo znajo prestrašiti ali pa preveč ljudi iz preveč smeri, takrat izgubi kontrolo nad situacijo in se skuša umakniti, le da ji jaz tega ne pustim. Če res ne gre drugače, se ustaviva, da gre gužva mimo, pa potem naprej.

Po nasvetu Urške zdaj klikamo prijetne življenske nagrade (ko se odprejo vrata, da lahko gre ven, ko ji dam hrano v njeno posodo, ko lahko skoči v avto in iz njega ...). Pred tem se je tudi najtišjega klikerja bala, zdaj pa se ga ne več. Počasi bova začeli s kakšnim sedi, preden gremo skozi vrata na sprehod. Urška pravi, naj si dam za cilj, da do začetka poletne male šole (začela se bo julija) klikam za hrano, da bova lahko normalno delali. Če bo tako lepo napredovala, kot do sedaj, mislim, da bi nama moralo uspeti!

Igor je zadnjič na pikniku naredil nekaj simpatičnih fotk s Flor ...

Mal sem zaspana, ampak še gledam

Komaj še gledam, vsak čas me bo pobralo

Moja pasja mamika je nekam šla, mal mi je čudn

Hm, že pet minut je ni, upam, da pride nazaj

Visoka trava je zakon, se lahko malo zakamufliram

Včeraj je v Šentjurskih novicah izšel intervju z mano. Lep prispevek, delo Jureta Godlerja. Če koga zanima, si ga lahko pogleda TULE.

V nedeljo je bil pri meni Bogdan Rahten in sva naredila video intervju za portal kozjansko.net. Obvestim, ko bo online.

Prav tako včeraj pa sem bila v Šentjurju na kavici s prijetno Tino Vengust za Šentjurčana, kjer bo v petkovi številki izšel še en intervju z mano.

Šentjur rula! :D :D