Preišči ta spletni dnevnik

ponedeljek, 25. junij 2012

Nedeljski obisk Prekmurja (pazi: nevarnost sladkorne)

Pa smo se napokali po kosilu v avtu, Vani, Florči (ki je zaspala, še preden je Vani speljal s parkirišča) in jaz, in se odpeljali proti Prekmurju, bolj natančno proti Gornji Bistrici, k Metki, Rolandu, Kaji in krdelu parsonk in parsončkov. Mini parsončkov, starih tri tedne. Cesta je bila prijetno prazna, z Vanijem sva si pripovedovala, o čem razmišljava, kadar se ne pogovarjava, in se zraven režala drug drugemu, Florči je na zadnjem sedežu drnjohala kot velika, in kot bi trenil, smo bili tam.

Na dekici v senčki je ležalo nekaj plišastih igračk, med njimi pa belo-črno-rjave kepice, velike za dve dlani. Komaj sem se zadrževala, da nisem začela cviliti od navdušenja :D



Že na slikcah, ki sem jih, odkar so se mali štrumfki skotili, gledala čisto vsak dan, mi je v oči padel eden ... za katerega upam, da bo najin Joyce (po pisatelju Jamesu Joyceu) :)

Travica je skoraj višja od mene, ampak to je samo začasno.

Počivam.
 
Akcija po detelji.


Da pokažem še drugo stran moje super simpatične glave.



Meditiram.


Babi Amči in mamica Ais sta bili med spoznavanjem v boksu, da ne bi bilo kake hude krvi, Florči pa je bila na povodcu, ker še ni videla takih malih psičkov, pa smo bili raje malo bolj kot malo manj previdni. Ampak vseeno smo Florči in Joycea (držim pesti, da bo to res on:D) uradno predstavili.

Zelo nežno ga je povohala, potem pa se je ulegla zraven stola, medtem ko je mali plezal po meni in me na koncu tudi polulal :D



Je pa Florči izkoristila super ograjeni travnik in poligon za agility in si dala duška, da smo se od srca nasmejali.

Mentalna priprava na akcijo. (Foto: Amromeka)

Akcija v teku. (Foto: Amromeka)

Še bolj noro, še bolj na poskok. (Foto: Amromeka)

Ovinkamo. (Foto: Amromeka)

Ponorela mula. (Foto: Amromeka)

Afnanje. (Foto: Amromeka)

Manekenska hoja. (Foto: Amromeka)

Čist mal mi je vroč. (Foto: Amromeka)

Reklama za opel astro. V ospredju srnica, ups, ne, to je Florči :D (Foto: Amromeka)
Preden smo se odpravili nazaj proti Celju, so mališani imeli še večerno malico.


Eden od njih pa si je potem zbrusil še zobe, no, bolj dlesni :D :D


3 komentarji:

  1. Kako so pa kepice prikupne, pa njihov vonj,...aaaaa vama pa čestitam, jst se ne bi mogla zadržat cviljenja haha, pri meni vsa samodisciplina odpove in plaim po vseh štirih pred tujci haha.

    Joyce, res mu pristaja, naš Pascal bi bil skoraj imenovan Byron / Shaw...potem pa sva se vseeno odločila za matematika, fizika, da imam vsaj eno lepo misel glede teh ved haha.

    Se strinjam z Gajo...res je popoln, pa vidim da tudi Flor uživa bolj kot si je kdaj predstavljala, da je mogoče.

    Sem pa ravno zadnjič po tvojem klicu, po poti dol z hriba razmišljala, vaša mačka nima več toliko zdravstvenih problemoc ane? Odkar ima toliko dogajanja okrog, sploh nima časa bit živček hehe.

    Fantki so super, neomejene energije in malo bolj otročji, tako da bo kr na hitro pospešil rehabilitacijo male Flor, ki bo imela veliko dela z vzgajanjem :)

    Sej vem da se zdim tečna s svojim navdušenjem nad psi / živalmi nasploh, ampak ne morem se načudit kako lep odnos imajo te živali do mladičkov in kako strogi so lahko pri učenju svojih meja med seboj. Kar jih mi učimo 2 tedna, si oni povedo v minuti haha.

    Res sem vesela, haha komaj čakam na prigode ki jih boste opisovali.

    Hihi piškotki mali...kr polepšajo mi ponedeljek:)

    OdgovoriIzbriši