In točno to sem naredila ta vikend in je strašno pasalo. Sobotno popoldne smo preživeli (pišem v množini, ker je doma ostala samo Cilka, da je čuvala hišo) pri prijateljih v Šmatevžu. Reci, piši: šest pasjih mrcin in sedem oseb. Prijetno druženje, Florči se je zaljubila v belgijskega ovčarja Garta, za silne dobrote z mize pa sta se oba zahvalila z nedeljsko drisko ;) Razen tega pa je bila prijetna tudi nedelja, ki smo jo preživeli pri Vanijevi mami in sestri. Paše kdaj tudi nič delati!
Me je pa danes doma pričakala pošta s Statističnega urada RS. Prav spraševala sem se, kaj bi radi od mene, ko sem trgala kuverto, da se prikopljem do vsebine. V dopisu so mi na kratko razložili, da so me izbrali v vzorec oseb visoko kvalificiranih ljudi, ker izvajajo statistično raziskovanje z naslovom Kariera in mobilnost doktorjev in doktoric znanosti, in da me vabijo k sodelovanju v spletni anketi. Priznam, da mi je šlo malo na smeh (in mi še vedno gre). Ankete si še nisem ogledala, imam še nekaj časa, lahko pa na kratko podam (priznam, precej cinično) osebno stanje: Hodim peš, pretežno po Sloveniji, moja doktorska kariera pa je na psu.
Kaj storiti, ko pridemo na vrh, da ne pademo na zobe? Odgovor je v preprostosti. Živimo tako kot takrat, ko še nismo bili na vrhu... Blog o anketi Statističnega urada bo najbolj brana stvar. Udri brigu na veselje!
OdgovoriIzbriši