Preišči ta spletni dnevnik

sobota, 21. april 2012

Ko si kupiš pamet na prazen želodec

Sobotni jutranji sprehod je minil v prijetnem čvekanju, Sophie in Lyra sta imeli svoje šove, vmes je bilo treba večkrat nujno v vodo, race pa so danes na srečo bile na varnem. Na poti nazaj se nama je pridružila še moja sestrica, Žan je spal v vozičku, kjer se mu je sprva skoraj pridružila še Sophie, a smo jo pravočasno ustavili. Slika blatnega in mokrega psa v vozičku zraven spečega malčka ... ne vem, no ...

V mestu gužva, da ne pomnim take. Zjutraj sem vstala ravno še pravi čas, da sem se oblekla, in prepozno, da bi si privoščila zajtrk. In potem me tam na zvezdi iz zasede napade novinarka z velikanskim mikrofonom, za njo stoji kamerman. Pred nos mi potisne nekakšno pločevinko in me vpraša, v katero kanto bi to odvrgla. Pomislim, kolikor mi pač dopušča luknja v želodcu, in bleknem, da med embalažo. Seveda brcnem v temo. Pločevinka je od deodoranta, to pa gre med nevarne odpadke. Sicer še vedno ne vem, katera kanta je za nevarne odpadke, ampak me je vseeno sram, ko grem proti domu. Vem, da ne vem vsega, ampak zelo nerada izpadem butec pred kamero. Pa ta želja včasih vseeno ni dovolj. Se mi pa zdi, da bi človek moral iti že prav na faks, da bi zmogel pravilno odmetavati smeti.

Pa še nekaj utrinkov z našega včerajšnjega večernega druženja ...

Vančko preučuje pločevinko od brezalkoholnega piva

Franka skuša Sophie dopovedati, naj neha skakati po njeni nogi

Sophie zaspana kot star štumf, ampak se preveč dogaja, da bi si upala zapreti oči

Sophie pri svojem najljubšem opravilu: plezanju po ljudeh (tokrat po Maji)

Ni komentarjev:

Objava komentarja