Preišči ta spletni dnevnik

nedelja, 3. julij 2011

Moje indijansko ime je Teče s terierjem :D

Medtem ko čakam, da se speče moja prva samostojna runda 'mafinov', prvič sem jih pekla za Ninino poroko bod budnim nadzorom pekovske mojstrice :D, bom napisala nekaj besed ...

Zadnja dva dni sem bila tako utrujena, da sem celo popoldne prespala. Še dobro, da Zofi popoldan tudi spi, drugače bi to znalo biti zelo zabavno. Včeraj sva šli peš v Petrovče k Vanijevim na kosilo, Vani pa nama je potem, ko se je z avtom pripeljal do hiše, prišel nasproti s kolesom. In poskusila sem teči z njo. Najprej se je malo upirala in me hotela zgrabiti za hlačnico, a sem vztrajala, in kmalu sva čisto zares tekli, Zofi vsa presrečna, ker smo dali v prestavo višje. Včasih se mi zdi, kadar greva na sprehod brez Lyre in Nine, da ji je hoja čisto prepočasna ... In seveda je bila potem tam na vrtu super pridna, ker je bilo čisto utrujena, kar nam je bilo vsem všeč, da smo lahko v miru pojedli. Ker naj se sliši še tako hecno, ampak samo enkrat je dovolj, da dobi nekaj z mize, da potem fehtari, da je joj. Še vedno ni pozabila, kako pogosto je meso padalo s krožnikov na poroki :D

Trenutno imam v lekturi en zanimiv roman neke avstralske avtorice. Pravi užitek je delati na takšnih knjigah, sploh nimaš občutka, da zares delaš, ker zraven slediš vsebini ... Imam pa še kakšno urico ali dve dela na svoji monografiji o minimalizmu. Dobila sem namreč pripombe urednika in nekaj stvari sem morala spremeniti, dodati, odvzeti ... Komaj čakam, da se tega rešim, zagotovo nisem v nobeno stvar (razen v odnos z Vanijem :D, ampak to je nekaj čisto drugega) vložila toliko ur, kot v ta doktorat.

Ni komentarjev:

Objavite komentar