Preišči ta spletni dnevnik

sobota, 15. januar 2011

Pa mi je ušel :D

Tako sem bil zaverovana v zgoščevanje svoje pisave, da sem enostavno prezrla, da je ura že jutri :)) Pa tako lep namen sem imela, da tudi včeraj objavim nekaj malega. Nič ne de, jutri ali danes, vseeno nekaj svežih vrstic za zveste in naključne bralce.
------------
Ne rečem, da me ni imelo, da bi jo poklical. Prav vsak dan posebej sem se moral boriti sam s seboj in si prigovarjati, da je bolje, da ne drezam vanjo, da je prav, da počakam, da se sama oglasi, ko bo pripravljena, da nima smisla skušati sreče, ki sem jo nazadnje občutil ob njenem s tihim pričakovanjem prežetim sporočilom, naj ne obupam nad njo. Hotel sem ji povedati, da mi nikoli ni niti na kraj pameti padlo, da bi nehal verjeti vanjo, v najino ljubezen, v veličastno možnost, ki je čakala na naju, če jo bova le hotela zgrabiti in jo vdahniti v življenje.

Ni komentarjev:

Objava komentarja