Preišči ta spletni dnevnik

petek, 30. marec 2012

Da ne boste rekli, da niste na tekočem

Založnik mi je ravnokar sporočil, da je roman bojda na voljo v ljubljanskem Konzorciju, Modrijanovi knjigarni in koprskem Librisu. Pa seveda na spletni strani distribucijske hiše Buča. Zaenkrat. Po včerajšnji "raziskavi" si je knjigo možno izposoditi v šestnajstih knjižnicah.

Sem si pa včeraj vzela čas in naredila predstavitvno stran za roman Pojasni mi ljubezen. Za tiste, ki ste mogoče zamudili predstavitev in še nimate svojega izvoda knjige, so na voljo tudi tri poglavja iz knjige.

torek, 27. marec 2012

Modra vila, ki se ziblje v moji vitrini

Tole si zasluži še posebno objavo, sploh zdaj, ko lahko dodam še slikovni material. Če napišeš "modro knjigo" in imaš to srečo, da poznaš ustvarjalna genija iz Dorimu tima, potem se lahko nadejaš, da te obišče modra vila ...

Foto: Dorimu

sobota, 24. marec 2012

Napolnili smo Metropol

In je za mano. Krstna predstavitev romana v celjskem Metropolu. Vtisi? Bilo je točno tako, kot sem si zamislila. Prijetno, domače, sproščeno ...


Komentarji obiskovalcev so bili precej podobni. Daniju se je zdelo branje sicer malce predolgo, vsi ostali pa so rekli, da je bilo fino, da so kr padli noter. Nina, hvala za fotke! Prilagam spodaj, da boste tisti, ki vami ni uspelo priti, lahko približno občutili, kako smo se imeli. In Sara je za konec zažgala s plesom, ki je bil totalno izvirna interpretacija romana. Ne verjamem, da bi lahko še bolje pokazala razdvojenost junakinje. In ker sem bila na koncu tako vzhičena, da je večer uspel, sem se zahvalila Luki in Zoranu za branje, Saro pa sem kar izpustila, čeprav sem jo še nekaj trenutkov pred tem z napol odprtimi usti gledala, kako pleše po odru. Preden pa sem šla spat, me je prešinilo, da sem jo pozabila omeniti ... Sara, upam, da mi oprostiš mojo zmedenost!

In prišla sta tudi Saša in Živa, Dorimu tim, ki sta mi prinesla eterično modro vilo (ker je modra tudi knjiga). Zaenkrat sedi na svoji gugalnici v stekleni vitrini, ker se je je Cilka čisto preveč razveselila, ko je vila zabingljala v moji roki. Preveč je dragocena, da bi jo prepustila njenim krempljem ...

Danes me je na FB-ju pričakalo sporočilo od ene bralke iz Ljubljane. Da ji je prijatelj priporočal roman, ki ga je ravnokar vrnil v knjižnico. Napisala je, da ga je prebrala na mah in da ji je bil super, čeprav je zahtevna bralka. Iza, hvala!


sreda, 21. marec 2012

Takle mamo ob jutrih :D

Vstajam zgodaj. Ko vsi trije (Vani, Cilka in Sophie) še spijo, naredim več kot potem v celem dnevu. Tam nekje ob osmih se odprejo vrata spalnice in ven pricaplja Sophie, še cela zalimana, ampak kot vedno vesela, da me vidi. Mačka ni tako navdušena, ker me ne more več imeti samo zase. Hecno je opazovati ljubosumje pri živalih ... in potem naj še kdo reče, da si nismo podobni :D

Potem pa se začne ... risanka. Videti je nekako takole:

Sophie steče za Cilko, le da je njen izraz na obrazu navdušen in se želi igrati ...
Potem se zadeva obrne in Cilka steče za Sophie. Sophie mora takrat vedno teči hitreje. S Cilko ni heca, hitra je kot munja in misli smrtno resno. Še vedno nisem uspela ugotoviti, ali vse skupaj jemlje kot igro ali kot vojno.

Potem se zgodi nekaj takega kot na spodnji slikci, le da sta vlogi obrnjeni: Cilka sfoca Sophie in ne obratno:

Edina sreča je, da ima Cilka kremplje pospravljene, drugače bi Sophie do zdaj že bila videti kot tisti psi, ki jih imajo za pasje borbe :D :D
In takle mamo mi vsako jutro. Prav zabavno, ni kaj!

nedelja, 18. marec 2012

Blog je pa le treba pisati, četudi je dela v izobilju!

Zaradi pritiskov zvestih bralcev si ne morem več privoščiti, da spet izpustim bloganje, preveč tvegam s takšno malomarnostjo ... :D V resnici enostavno nisem prišla zraven ... nori sušec je čisto podivjal z roki za oddajo, da ne delam drugega, kot delam in preračunavam, ali mi bo uspelo pravočasno dokončati. No, zadnje preračunavanje je pokazalo, da mi bo očitno uspelo, kar je super, ker ne bi rada zdaj začela zamujati, ko sem med svojimi poslovnimi partnerji ravno postala znana po tem, da se striktno držim rokov.

V petek sem bila spet gostja na radiu (ne me kregat, ker sem vam pozabila povedat, res sem pozabila!), tokrat na Radiu Celje v oddaji Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ki jo dela Luka Žerjav, radijec s šarmantnim glasom, ki bo mimogrede tudi eden od gostov petkove predstavitve, ki se nevarno približuje (še petkrat gremo spat!!!). Drugi gost bo Zoran Pevec, pesnik, kritik in frend, tretja gostja pa bo eterična Sara Stropnik, ki bo poskrbela, da se na predstavitvi ne bo samo bralo. Seveda bo tu še četrti gost, DJ Sobrio, ki bo po zaključenem uradnem delu poskrbel za zabavo. Prav fino bo, zato vabljeni vsi, ki za petek še nimate kakšnih fiksnih načrtov, ki se jih ne da spremeniti!

Pasja šola teče dalje. Sophie mi ne dela sramote, razen da je zagotovo najbolj histerična šolarka, ki ves čas, ko je treba mirno sedeti in čakati na nadaljnje naloge s strani naše inštruktorice Urške, čivka kot kakšna razglašena papiga ... Največji žur ji je čas za razvedrilo, ki sledi po obveznih vajah iz poslušnosti, to pomeni skakanje čez ovire, vzpenjanje po leseni zadevi v obliki strehi, šprintanje čez tunelčke ... Morala bi biti precej slepa, da ne bi opazila, da mi namiguje, da ji je všeč agility ... A vse ob svojem času, najprej ordnung und disciplin, potem pa zabava!! Ja, sicher!

četrtek, 8. marec 2012

Modra misel in vesel osmi marec

Danes sem prebrala nekaj modrega, prilagam kar v izvirniku ...

Everything that is within you is reflected in others. You saw a flower and you loved it. The flower reflected your image, the image of love. If you saw your enemy and disliked him, it is because within you there is hatred and dislike, and therefore it was reflected back.

Vsem ženam sveta pa želim lep praznik!

sreda, 7. marec 2012

Ne čakaj na maj ... pritisni na gumb

Včeraj dopoldan mi je poštar prinesel elektronski odgajanjalec psov, zadevico, ki je videti kot nekakšen daljinec, ob pritisku na gumb pa v smeri, kamor je uperjen, oddaja visokofrekvenčen zvok, ki psu prepreči, da se ti približa, medtem ko na tvojega psa, če je seveda ob tebi, ne deluje. Vaniju sem še rekla, da zdaj zagotovo ne bo nikjer nobenega nepoznanega spuščenega psa, ki bi se nama s Sophie hotel preveč približati ... In sem se seveda džinksnila :D :D

Greva danes zjutraj z Nino na sprehod za Savinjo, čudovit sončen dan, rahlo mrzel, a nič ne de, čvekava, se igrava z mrcinami, vse poteka bp ... dokler se ne vračamo nazaj mimo bazena in izza ovinka kar naenkrat prilomasti velik črn pes, neznan, spuščen, za njim pa nonšalatno hodi lastnica (mlajša punca), s povodcem čez ramo. Pes se prihulji in začne še hitreje stopati proti nam štirim, jaz izvlečem tisto čudo, stisnem gumb in res začne delati ovinek okrog nas, ne upa bližje ... Vseeno pa mi je dvignilo tlak, ker je Sophie spet dobila "epileptični napad" od strahu. Zakričim na tisto tumasto bitje, naj takoj pripne psa, ona pa meni čisto na izi nazaj: "Baje, da ne rabi bit pripet, če ni veliko ljudi." Njena glupa izjava pri meni vzbudi samo še večjo jezo, še enkrat povzdignem glas, naj takoj pripne psa, drugače pokličem policijo, in si prebere zakon, preden govori neumnosti. Psa je sicer pripela, jaz pa sem rabila naslednjih pet minut, da sem začela normalno dihati.

Človeška neumnost res ne pozna meja in ni ga hujšega kot butast folk, ki si umisli psa. Nimam se za najpametnejšo lastnico psa, zato pa hodim v šolo in se jo trudim na vso moč vzgojiti in socializirati. Za razliko od nekaterih drugih, ki so baje nekaj slišali, psi jih pa niti približno ne ubogajo. Jao!!!!!

ponedeljek, 5. marec 2012

Priprave v teku in prvi šolski dan

Predstavitev romana 23. marca v Metropolu počasi dobiva pravo obliko, stvari postajajo jasnejše in bolj oprijemljive ... konec marca bo en dva tri tukaj in že se veselim! Promocija na celjski televiziji je obrodila nekaj sadov, zanimivo, koliko ljudi spremlja lokalni program! Vani je rekel, da sem bila super, čeprav sem prepričana, da bi sama, če bi spremljala intervju, skoraj zagotovo našla kakšno "napako" :D

Danes smo začeli s spomladanskim tečajem pasje šole za izpit B-Bh. Naša trenerka Urška je rekla, da lahko preskočiva prvi razred in prideva kar v drugega. Malo me je skrbelo, kako močno bova zaostajali za ostalimi sošolci, a nisem imela občutka, da bi bila kakšna večja kriza. Mislim, da jih bova z veliko vaje kar lepo dohitevali!

Na začetku, še preden sva šli na poligon, je Sophie sicer imela manjši napad histerije zaradi novega sošolca Švista, aljaškega malamuta, in Gee, weimarke, ki sta očitno bila čisto preveč strašljiva zanjo, zato je bilo treba lajati, cviliti in delati zgago, dokler ni ugotovila, da je nihče ne namerava pojesti ... Hranjenje in delanje ovinkov okrog "grožnje" sicer zelo pomaga, ampak danes je bilo očitno preveč ... Je pa res, da jo je napad hitro minil in je preostanek treninga potekal povsem brez težav, tudi Švist in Gea ji nista več predstavljala težave ... Naslednjič bo verjetno bolje, ker jih bo že poznala :D