Preišči ta spletni dnevnik

četrtek, 31. maj 2012

Uhančki, potičnica in moja guampa za mate čaj

Uhančki so gotovi. Unikatni in iz keramike. Kar nekaj jih je, enih par jih moram še do konca zložit skupaj ... ena runda je v peči, včeraj sem naredila nekaj novih iz bele gline.

Tile ta prvi so moji in jih ne dam! Za ostale bi se pa dalo zmeniti :D







Oddani



Oddani

Je pa včeraj iz peči prišla tudi moja potičnica, tako da zdaj nimam več izgovora in bo treba zamesit eno testo. Mama je rekla, da ima na balkonu pehtran ... se mi že cedijo sline!


Že pred časom, še preden sem bila ponosna lastnica roza trotlce, pa sem si naredila tudi guampo za pitje mate čaja.


sreda, 30. maj 2012

Pri nas je precej pestro na vseh frontah

Zadnjič sem pozabila prilepiti slikco Florine postelje. Ekstra luksuzno king size ležišče, na katerem bi tudi jaz lahko brez problema zaspala. Mehko, fino, veliko in še lepo za povrh :D


Ponedeljkov obisk našega poligona v Škofji vasi je bil več kot prijeten. Florči je komaj čakala, da ji odpnem njeno varnostno oprsnico, takoj ko smo se ustavili, je že vedela, kje smo. Spustila sem jo na poligon, kjer je naredila par krogov, čeprav se je malo bala Karlija na kosilnici, pa je potem ni več motil, ko je začela brjoldati po travi. Dež je malo skrajšal njeno divjanje, zato smo se umaknili pod streho. Kmalu so se pridružili še ostali tečajniki, kar gužva je nastala pod nadstreškom. Florči je bila dobro razpoložena, Jasmini je prišla sama povohat roko, potem pa je vzela tudi jetrni posladek od nje, ko je prišel David, je stopila od njega in mu povohala trenirko, Igor jo je pod mizo pošteno prečohljal in tudi s psi se je dobro razumela. Pravi užitek jo je videti, ko je med ljudmi, ki se glasno pogovarjajo, hodijo naokrog in mimo nje, ona pa je sproščena.

Ko so ostali šli delat, je hotela tudi ona z njimi :D, potem pa se je zadovoljila s tem, da je skočila na klopco in jih zvita v klobčič opazovala od tam.

Včeraj za Savinjo sem jo pustila na 20-metrskem štriku. Skakala je po ločju kot norec in lovila race, brodila po vodi, jaz pa sem rahlo bleda nenehno sledila koncu špage, če bi bilo treba hitro skočiti in jo uloviti, preden jo kam podurha. Zdaj ji je zunaj občasno zanimiva tudi kaka igrača, recimo žogica ali pa frizbi, prejšnji teden sem ji lahko mahala pred nosom s čimerkoli, pa je bila preveč zaposlena s tem, da čekira, kje se ji kdo približuje, da bi lahko opazila, da se skušam igrati z njo.

Po mestu imamo še občasne težave, sploh kolesarji jo znajo prestrašiti ali pa preveč ljudi iz preveč smeri, takrat izgubi kontrolo nad situacijo in se skuša umakniti, le da ji jaz tega ne pustim. Če res ne gre drugače, se ustaviva, da gre gužva mimo, pa potem naprej.

Po nasvetu Urške zdaj klikamo prijetne življenske nagrade (ko se odprejo vrata, da lahko gre ven, ko ji dam hrano v njeno posodo, ko lahko skoči v avto in iz njega ...). Pred tem se je tudi najtišjega klikerja bala, zdaj pa se ga ne več. Počasi bova začeli s kakšnim sedi, preden gremo skozi vrata na sprehod. Urška pravi, naj si dam za cilj, da do začetka poletne male šole (začela se bo julija) klikam za hrano, da bova lahko normalno delali. Če bo tako lepo napredovala, kot do sedaj, mislim, da bi nama moralo uspeti!

Igor je zadnjič na pikniku naredil nekaj simpatičnih fotk s Flor ...

Mal sem zaspana, ampak še gledam
Komaj še gledam, vsak čas me bo pobralo

Moja pasja mamika je nekam šla, mal mi je čudn

Hm, že pet minut je ni, upam, da pride nazaj

Visoka trava je zakon, se lahko malo zakamufliram
Včeraj je v Šentjurskih novicah izšel intervju z mano. Lep prispevek, delo Jureta Godlerja. Če koga zanima, si ga lahko pogleda TULE.

V nedeljo je bil pri meni Bogdan Rahten in sva naredila video intervju za portal kozjansko.net. Obvestim, ko bo online.

Prav tako včeraj pa sem bila v Šentjurju na kavici s prijetno Tino Vengust za Šentjurčana, kjer bo v petkovi številki izšel še en intervju z mano.

Šentjur rula! :D :D

nedelja, 27. maj 2012

'Pes fejst' v parku in super piknik na ŠKD Celeia

Sobotno dopoldne je bilo v celjskem parku pasje. Pa ne vroče, daleč od tega, prav mrzlo je pihalo ... je pa mrgolelo psov, in to ne kar kakršnihkoli, pač pa šolanih. Kinološko društvo Celeia, katerega članica sem tudi sama, je praznovalo deseto obletnico delovanja, predstavili pa so vse discipline, ki se tam trenirajo. In za spremembo sem se še pred koncem spomnila, da imam fotoaparat. Žal mi ni uspelo pofotkati vseh disciplin, sploh mrcine na agilityju so bile preveč hitre, da bi mi jih uspelo ujeti.

Poslušnost

Frizbi (tole je bila edina poza, ki je dovolj dolgo trajala, da fotka ni čisto meglena :D)

Obramba

Obramba

Obramba

Obramba

Žur :D (po uspešni obrambi)

Poslušnost
Slika je mal 'češka', ampak po dolgem času smo bile spet vse tri skupaj: Tinča, Mančula in jst
Po prireditvi v parku smo se premaknili v Škofjo vas, kjer smo člani imeli piknik. Bilo je res super! Tak sem vesela, da sem izbrala ravno to društvo, v zadnjem letu sem se naučila toliko novega. Florči je šla zraven, seveda, in glede na to, da je tam bilo ogromno ljudi, glasba, je bila prava šefica, večino časa je spala pod mojimi nogami. Ko so se začele družabne igre in smo morali na hitro umakniti našo mizo in klopi, jo je za trenutek zgrabila panika, začela se je tresti, a sva potem odšli na krajši sprehod malo ven iz gužve, kjer se je v trenutku, ko je zagledala visoko travo, čisto umirila, repek se je takoj dvignil in vse je bilo spet ok. Da ne bi poglabljala njenega strahu pred gnečo, smo se potem kmalu pobrali, še prej pa smo zavili na poligon, ki je bil prazen, kjer sva jo malo spustila, da je naredila par krogov. Super dan je bil!

sobota, 26. maj 2012

Pasji in mačji komplet

Že dalj časa se spravljam pofotkati unikatni pasji in mačji jedilni servis, ki sem ga naredila na ustvarjalnici oblikovanja gline za odrasle. Pasji komplet je bil narejen za Sophie, ampak ga je Flor brez težav vzela za svojega, Cilka pa vodo raje pije iz pasje posode kot iz svoje. Še nisem uspela ugotoviti, zakaj. :D :D

Mačji komplet (naša mačka je fina gurmanka, zato lahko ima briketke ves čas v posodi, ker je večkrat in po malem)

Pasji komplet (posoda za hrano je prazna, da se vidi tačka na dnu in ker bi Florči hitro imela sto kil, če bi bila hrana vedno noter)
Da pa mi ne bi kdo očital, da Cilko zanemarjam (recimo Tomažek :D), še ena fotka naše tigraste gospodične, ki mi je predvčerajšnjim zgrizla naramnice na modrcu, ki je bil na pralnem stroju (sumim, da je vzrok ljubosumje, ker so ponoči vrata spalnice, odkar imamo Flor pri hiši, zaprta, dokler se ne navadita druga na drugo).


petek, 25. maj 2012

Norenje po travniku, spoznavni sprehod in umetnost birokracije

Sva se včeraj odpeljala do našega kinološkega društva, da spustiva Flor v ograjenem prostoru. Preventivno sem ji vseeno nadela 20-metrski štrik, previdnost je baje mati modrosti in nisem hotela tvegati, da mi jo ucvre čez ograjo, ker bi se česa ustrašila. Potem pa se je začelo veselje ... česa tako posrečenega še svoj živ dan nisem videla. Florči se je spremenila v podivjanega žrebička, kot divjak je šprintala v krogih, zgledalo je, kot da se smeji, če bi bila človek, bi se verjetno res smejala, tako je uživala ... sicer ne dolgo, ker je po desetih minutah tekanja in še nekaj minutah cukanja z igralno klobaso dobesedno padla v travo :D


Ko si je malce odpočila, je spila kakšne pol litra vode, potem pa ponovila vajo. Ker so se oblaki, ki so se tiščali po nebu, medtem že premaknili proti Celju, smo se odločili, da še malce ostanemo. Tečajniki so se pričeli zbirati, kar smo izkoristili še za kratko vajo prilagajanja na ljudi, pse in gužvo. Od Rajka je celo vzela košček pršuta, od Igorja pa košček posušene račke. To je precejšen napredek, ker sta kar stopila do nje, počepnila in ji ponudila hrano. Potem se je spet ulegla v travo in opazovala druge kužke, kako so izvajali vaje iz poslušnosti.

Ob sedmih smo bili zmenjeni pri splavarju z Majo, Magsom in španjelom Paskalom, na obisku pa sta imela tudi prinašalko Emči. Odpravili smo se proti visečemu mostu. Psovje je divjalo po svoje, mi smo čvekali ... nekaj fotk mi je pa vseeno uspelo narediti. Niso bogve kaj, malo so bili prehitri za moje fotografske sposobnosti :D



Moram pa dati z ramen še eno stvar, do katere imam precej mešane občutke. Nisem še uspela ugotoviti, ali bi se temu strošku lahko izognila in je do njega prišlo zaradi moje nepoučenosti, ampak pred odhodom na poligon sem šla do veterinarske ambulante, da odjavim Sophie iz registra in prijavim Flor. Birokracija pač ... na koncu nekajminutnega postopka pa so mi izstavili račun za 30 evrov. Kr neki :S (vpis in izpis sta seveda obvezna, kazen, če te dobijo, je od okrog 100 do 400 evrov) Ker drugače je pa oskrba psa brezplačna :S (not)

sreda, 23. maj 2012

Doma sem pa že žleht :D

Florči je vsak dan bolj sproščena. Doma že tudi nagaja, še največje spoštovanje ima do Cilke, ker tam pa res ni zafrkancije :D Končno sem našla hrano, ki ji je zanimiva tudi zunaj: hrenovke. Danes zjutraj na sprehodu je celo vzela košček, čeprav so se v bližini nahajali sprehajalci, kar je precejšen napredek. Obožuje visoko travo in nekoliko bolj strma pobočja. Tam se čisto razživi.





Spoznala je Nukija, s katerim sta oba približno enako prismuknjena na lov. S skupnimi močmi sta skopala eno luknjo za Savinjo in se prav izvirno zapletala s povodci, da nama z Anjo slučajno ne bi bilo dolgčas :D

Srečali sva tudi Vasilijo in njenega angleškega hrta Santa, ki ji je bil takoj všeč :D

Včeraj in predvčerajšnjim se je spoznavala z boksom. Lepo sem ji ga postlala, natrosila noter nekaj posladkov in brez težav je šla noter, pojedla dobrote in se potem celo malo ulegla. Ko sem jo včeraj za petnajst minut zaprla noter, je sicer protestirala s cviljenjem in celo nekajkrat zalajala, a mislim, da se bo kmalu navadila, da je to njen prostor, kjer lahko ima res mir.

Kaj mi je to naštimala not?

Pa ni tak švoh ...

A me res morš skos slikat?

Nehi že, no ...

ponedeljek, 21. maj 2012

Spoznavanje poligona in stari grehi

Po nasvetu najboljše inštruktorice Urške Dolenc v najboljši pasji šoli ŠKD Celeia smo se danes ob standardni uri, petnajst do štirih, odpravili proti Škofji vasi. Florči je brez problema skočila iz avta in se začela razgledovati. Za začetek sva šli na poligon, kjer sem ji pustila, da je celega prevohala, potem sva šle k naši hiški in klopcam, da je bila malo med ljudmi in drugimi psi. Sicer je rep imela zaliman pod trebuh, a je od Patricije vzela nekaj koščkov sira, ko pa so bivši sošolci začeli vaditi, sva šli tudi midve na poligon in sva jih gledali. Ko sem se usedla na klopco, se je Florči lepo ulegla na travo in opazovala dogajanje na poligonu. Urški se je pustila celo dodobra prečohati, medtem ko je s sprednjimi tacami splezala v moje naročje. Hecna punca je :D Mislim, da bomo šli še večkrat tja, dokler bodo še imeli treninge, 9. junija imajo namreč že izpit, Urška pa je predlagala, da se kdaj pripeljemo tja, ko bo poligon prost, in jo malo spustiva za ograjo, da se nalaufa, da malo vadimo prosti odpoklic. To bomo v kratkem res naredili, da gospodična malo dobi na samozavesti in se še bolj povežemo.

Majči je na sobotnem jutranjem sprehodu naredila nekaj fotk ...

Pri betonarni








nedelja, 20. maj 2012

Prvi lauf s Florči ali nedeljska fantazija

Danes zjutraj sem vstala že ob sedmih, zunaj je bilo tako lepo sonce, rolet pa nisva dala dol, tako da ni bilo druge, kot da vstanem in se oblečem za sprehod oziroma poskus teka s Flor. Do mosta pri Voglajni sva hodili, srečali sva enega kolesarja (spet se je tiščala ob mojo levo nogo, ki je tam nekje pri kolenu, kjer je kovinska sponka od oprsnice, že rahlo modra), drugih ljudi pa še ni bilo zunaj, ker je bilo očitno še prezgodaj. Takoj ko je opravila svoje potrebe, sva začele na izi teči, brez problemov ji je šlo, rep se je takoj dvignil, bilo je res fantastično. Brez težav sva tekli do čistilne naprave, se nekajkrat vmes ustavili, da je malo povohljala naokrog, potem pa tekli še vso pot nazaj. Vmes naju je s kolesom dohitel Vani, in čeprav ga je takoj prepoznala, je bil strah pred kolesom sprva prevelik, da bi se ga lahko razveselila. Potem je hodil ob nama in potiskal kolo, Flor pa je sčasoma zmogla hoditi tudi ob kolesu. Za vsako stvar rabi nekaj časa, noben od njenih strahov se mi ne zdi tako močan, da ga čez čas ne bi zmogla sama premagati.

Ugotovila sem tudi, glede na to, da je hrana zunaj ne zanima pretirano (moram poskusiti še s kakšno bolj slastno hrano, da vidim, kaj se zgodi), da je, če se nama recimo približuje kolesar ali moški, najbolje, da se kar ustaviva, pri čemer ji ne pustim, da bi se umikala nazaj, pač pa počakava, da se kolo odpelje mimo oziroma moški odpešači mimo, potem pa ona brez težav nadaljuje pot. Ker sva bili med tekom preveč zaposleni z uživanjem v lepem nedeljskem jutru, seveda spet nisem naredila nobene fotke, sem jo pa šklocnila, ko sva prišli domov in se je po zajtrku ulegla pred vrata.

Razgibana in sita :D

Zaslužen počitek
Popoldan smo se odpravili proti Prekmurju, na obisk k Metki, Rolandu, Kaji in trem nabritim parsonkam, Kiri, Ami in Ais, ki je nosečka in bo v začetku junija imela mladičke. Flor je celo pot do tja spala kot ubita, ko pa smo se pripeljali do tja, ni hotela iz avta, zato smo se odločili, da se najprej odpeljemo do polj na sprehod in se potem vrnemo nazaj k njim domov. Tam zunaj je brez problema skočila ven in se kmalu zapodila v pšenico. Tudi s tremi malimi babami se je dobro ujela, čeprav so bile vsaka posebej bolj zaposlene z vohljanjem in skakanjem naokrog. Lepo jo je videti, kako se hitro sprosti zunaj, sploh če ni nobene gužve. Ko bo predelala še te probleme, bo res faca. Ta male tri so pa res mikro energijske bombice, Sophie je bila krepko večja od njih, pa tudi skoraj tri kilce težja je bila.

Pri Kolenkovih na vrtu sem Flor spustila. Sprva je bila še malo negotova, potem pa se je celo sprehodila naokrog, bila je tudi radovedna, bolj samozavestna, začela je raziskovati teren. Ko sem šla v hišo na wc, je najprej šla za mano, a je nisem pustila noter. Potem pa pridem ven, ona me zagleda in začne kot kakšen jelenček skakati proti meni, vzhičena, ker sem se vrnila :D Res je ena smeška :D Žal smo toliko čvekali, da sem čisto pozabila, da imam s seboj fotoaparat, ki sem ga izvlekla šele po tem, ko smo že sedeli v avtu in se vozili proti Celju. Očitno bom rabila še nekaj časa, da se navadim, da lahko zdaj naše dogodivščine tudi pofotkam :D