Kimi Chanel :)

Včerajšnje fotografiranje Projekta avdicija z Evo Klevsko mi je bilo zares v izziv. Kimi sem morala preoblikovati v Coco Chanel. Seveda ob pomoči stilistke Diane in frizerke Maye, kar je doprineslo precejšen kos k temu, da se je približala osebi, ki jo je želela predstavljati, a njen obraz, mlajši, lepši in drugačnejši od Coco, je rabil zajetno dozo posega: preoblikovati obliko obraza, stanjšati koren nosu, predrugačiti obrvi in jih postaviti višje, podaljšati in stanjšati usta. Prvič sem delala kaj tako zahtevnega in moram priznati, da me je kar malo skrbelo, ali mi bo uspelo. In mislim, da mi za prvič kar je. Sploh ko mi je Kimi povedala, da je njena sestra ni našla med fotkami, ker je ni prepoznala :)

Svoje delo so odlično opravile tudi ostale. Fotke si lahko ogledate TULE.

Pasje zadeve (posodobitev za radovedne)

Čeprav je lilo kot iz škafa smo se ob sedmih odpravili na kratek sprehod. Florči je vseeno, kaj pada z neba, slabše ko je vreme, manj ljudi je zunaj in ona je čisto srečna, ker lahko ima celo mesto povsem zase :D Mali Joyce ni te sreče. Dežja ne mara pretirano, čeprav je danes šel ven opremljen ... oblečen v dežni plašček, ki ga je podedoval od Sophie. Ker je še vedno dobrih deset centimetrov krajši od Sophie, smo plašček pri repku malce "skrajšali", kar v prevodu pomeni, da smo ga spodvili in zalepili z levkoplastom, da ga ni ravno vlekel po tleh :)) Rabil je nekaj časa, da je ugotovil, da sicer dežuje, ampak da ni moker kot ponavadi. Potem se je kar nekako razživel. Najbolj srečen pa je še vedno na suhem, tudi luže preskakuje, če le niso prevelike, da si ja ne bi pretirano zmočil tačk :))

Spodaj na sliki je v Vanijevem naročju. Tako ga nesemo dol lulat, ker včasih misli, ko ga spustiš čez vrata, da je že zunaj, in se polula kar na hodniku.

V šoli lepo napredujeta. Pri Florči je najšibkejša točka odpoklic, ker gre včasih rada malo po svoje, drugače pa zelo rada dela, Joyce pa zaenkrat na kaže nekih šibkih točk. Čisto srečen je, samo da se nekaj dogaja, najtežje prenaša, kadar vadimo doma in mora čakati, da pride na vrsto.

Spodnje in zgornje zobke, pa tudi nekatere druge, že ima stalne. Postaja pravi mali pasji možek. Še vedno je super prijazen do vseh psov, strašno rad ima tudi ljudi vseh starosti in oblik. Najraje od vsega pa se carta, Vani mu pravi kar klopek, ker se mora vedno nekoga dotikati. Vsaj Florči, če že ne gre drugače :))

Še ena od Florči, ki postaja vedno bolj samozavestna, tudi pri tujcih rabi vedno manj časa, da se jim približa.

In še ena skupna, Vani je fotograf, zato ga ni na sliki, ki je bila posneta enkrat poleti. Florči vedno rahlo škili, ko je Cilka zelo blizu nje, Joyce pa je standardno navdušen (glej repek)

Virusi, škrbine in moda

Nisem pogosto bolana, verjetno zato tako težko prenašam, kadar me položi. Tokrat eden od teh mutiranih virusov, ki se vlačijo naokrog ... Boli me grlo, celo telo, glava ... Tantum verde laufa na polno, pravkar sem od dragih prijateljic dobila juhico, še vročo, sta nenapovedani potrkali na vrata ... cel dan že spim, obložena z živalmi (za hrbtom Florči, spodaj pri nogah škrbasti Joyce in malo višje Cilka s plastičnim lustrom, ker ima spet pol glave v krastah). Res nimam časa bit bolna, čeprav moram priznati, da je po divjih štirinajstih dneh danes prav pasalo, da sem skoraj cel dan prespala, pa vseeno bi to takoj zamenjala za neboleče grlo in vse ostalo.

Včeraj objavim na FB-ju video o kleptomanskem hrtu, ki kot kobilica skače na mizo in krade stvari dol, v resnici imam pa doma kleptomansko podenkico, ki si je danes privoščila albert keks direkt iz posodice na mizi. Pa še skakat ji ni bilo treba gor, ker je miza v višini kavča. Kako ergonomsko :))

Mali Joyce je začel zgubljati zobe. Zgoraj spredaj mu je danes zjutraj eden kr visel ven, malo prej, ko sem prečekirala, kaj se dogaja, pa ven že kuka stalni. Brez zobka je tudi spodaj spredaj ... Sem kar vesela, da grejo pirajaste iglice ven iz ust.

In kaj se dogaja drugače? Vsak torek in četrtek sem vpletena v Projekt avdicija. Ob torkih imamo za punce predavanja in delavnice, ob petkih imamo fotošute. Poleg tega, da sem žirantka, pomagam punce tudi ličiti, kar je seveda super, ker sem to vedno rada počela. In ker delam v družbi samih profi vizažistk, se vsakič tooooliko naučim, da je veselje. Spodaj nekaj fotk, kjer sem jaz poskrbela za make up. Fotkala je Eva Klevska.