Zdaj je že mesec dni, odkar je Zofi članica našega gospodinjstva, in da naredim kratko obnovo, je stanje takšnole: pohištvo je še celo, z izjemo kuhinjskega podboja, ki je čisto spodaj, v neposredni bližini Zofine posodice za vodo, rahlo nacveten, a zdaj premazan s čilijem, zato ga pusti pri miru; od vseh trenirk, ki jih premorem, so tri strgane (ena na kolenu, dve pod kolenom, nekje pri gležnju), strgan je tudi rokav edine mikice z zadrgo in kapuco, ampak bo še dobra za pasje sprehode; verjetno ni koščka parketa, ki ga ne bi vsaj enkrat polulala (malce pretiravam, tu in tam se kakšen še najde), in mislim, da še v življenju nisem tako pogosto prala (istih cot) :D; padli smo v eno jamo, dvakrat v Savinjo, drugih večjih incidentov (še) ni bilo;
Nina je danes rekla, da Zofka postaja iz buhteljčka, kakršen je bila na začetku, mali špagetek, in res je precej zrasla in se potegnila. Zdi se mi, da so jo same noge, in ko spi na svoji blazini v kotu kavča, kar ne morem verjeti, kako velike šapice že ima :D Zna ti spiti živce v sekundi, a te prav tako hitro tudi nasmejati. Včeraj, ko sta bila zjutraj na sprehodu do visečega mosta z Vanijem, je izumila novo igro med hojo na povodcu. Vmes je super narediti kakšen preval naprej in potem nadaljevati pot, kot da se ni nič zgodilo, da le ni preveč enolično ali bognedaj dolgočasno :D Prav tako je pol poti do visečega tekla ob Vaniju, in rekel je, da je imela takšen ponosen in blažen izraz na svojem pasjem obrazu.
Toni, Ninin mož, je zadnjič izjavil, ko jo je za pet minut vzel na kratek sprehod na povodcu: "Res je, da si terier, a se mi zdi, da bo še pes iz tebe." In tudi meni se tako zdi :D :D
Ni komentarjev:
Objavite komentar