Preišči ta spletni dnevnik

sreda, 31. avgust 2011

Jutri je prvi september, meni pa ni treba v šolo :D

Šolala sem se nenormalno dolgo, formalno, mislim, šolanje se v resnici tako ali tako nikoli ne zaključi, a sem prejle vseeno pomislila, kako noro srečna sem, da mi jutri ni treba v šolo. Še leta po koncu srednje šole, na primer, kamor ne bi več šla niti za živo glavo, sem se zjutraj včasih zbudila po morastih sanjah, ko sem sama samcata sedela v velikanski učilnici, za katedrom matematičarka, pred seboj pa sem imela test z nalogami, ki jih niti približno nisem znala rešiti. Podobnih sanj na srečo že nekaj časa nisem imela, a pričakujem, da se bodo še kdaj ponovile ... in ni ga lepšega, ko si lahko še napol v snu dopoveš, da ne rabiš zgubljati živcev, ker se ti samo sanja :D :D

A bom jutri zjutraj vseeno vstala precej zgodaj, vseeno pa ne tako zgodaj, kot sem včasih vstajala, da sem ujela vlak za Celje. In ne bo me skrbelo, kje in s kom bom sedela, kdo me bo učil geografijo ali kemijo, pač pa samo to, ali bo Sophie na povodcu vlekla :D :D :D

Danes zjutraj sva z Nino in psičkama šle na trimček do visečega mosta. Z vmesnimi postanki in hojo. Pri splavarju se nam je pridružila še Sara. Prav zabavno jutro je bilo. Sophie je najprej kot navadno, kadar poskušam teči z njo, lajala na mene, potem pa je našla storž od koruze, ki ga je med tekom nosila v gobčku, in zaradi tehničnih težav ni zmogla še lajati :D "Pri vodi" (v bližini samooklicane nudlc plaže) sta se pesuljici še okopali, Nina je bila super zadovoljna, ker sem jo zvlekla na lauf (kot da sem jaz tekla namesto nje), jaz zato, ker še vedno imam nekaj kondicije, čeprav že kako leto nisem nič tekla, Sara pa je bila prijetno presenečena, ker je mislila, da gremo na sprehod, na koncu pa se je še nepričakovano rekreirala. Pa smo bili vsi zadovoljni.

1 komentar: